Oftalmologija 2015/2016

1. Naštejte sprednje dele očesa?

Roženica, sprednji prekat, šarenica z zenico in beločnica

2. Kaj je očnica in ka leži v njej

S kostmi omejena in naprej odprta lobanjska votlina, v njej leži oko, živec, mišice, solzne žleze, maščevje

3. Katere so očesne ovojnice.

Beločničnica in roženica, žilnica in mrežnica

4. Notranji prostori očesa

Sprednji prekat zadnji prekat in steklovina

5. Kaj veš o beločnici?

Je bela, razmeroma čvrsta, neporozna vezivna opna, zaobjema skoraj celo zrklo predstavlja skelet očesa.

Nanjo se naraščajo mišice. Pokrita s tanko sluznico – veznico.

6. Značilnosti roženice?

Je prozorna, brez žil in polna živčniH končičev. Zapre se pri najmanjšem dotiku. Ostane prozorna le če je vlažna. Za vlago skrbijo solze.

7. Kaj prekriva veznica?

Beločnico in notranjo stran vek

8. Deli žilnice

Šarenica z zenico, ciliarnik žilnica v ožjem pomenu besede

9. Značilnosti šarenice.

Določa obarvanost očesa, v sredini ima zenico, ima mišice s katerimi se zenica oži in širi,

10. Midriatiki za pregled ozadja?

Mydriacyl in Tropicamid

11. Deli ciliarnika in njegovi nalogi.

Izloča prekatno vodico in uravnava akomodacijo

Ciliarni nastavki in ciliarne mišice.

12. Glavne anatomske značilnsti mrežnice

Tanka prozorna membrana, ima čutilne celice ki sprejemajo svetlobo in pretvorijo v živčni dražljaj,

zbirajo se v papili (slepa pega) in nato tvorijo očesni živec, najostrejši vid je v rumeni pegi, v centru je

fovea centalis.

13. Kaj veste o vidni poti?

Živčni dražljaji potujejo ob čutnih celicah po očesnih živcih, na bazi lobanje nad hipofizo se živca križata

in gresta v primarne in sekundarne vidne centre v možganih

14. Kaj je zakotje in čemu služi?

OT je mesto kjer se stikata roženica, beločnica in koren šarenice. Ima pomembno vlogo odvajanje

prekatne vodice.

15. Obrambni trias

Stiskanje očesa, fotofobija, solzenje

16. Motnje vida ki so resni zapleti na mrežnici in vidni poti?

Meglen vid, izkrivljena slika, zavesa pred očmi, popolna izguba vida, iskrenje, bliskanje

17. Kaj gledamo s fokalno razsvetljavo?

Zunanji del očesa, veke (notranjost in zunanjost), okolico

18. Aparata za očesni pregled?

Oftalmoskop (lomni mediji, prozornost leče, steklovine in očesno ozadje- papila mrežnico žilnico),

Biomikroskop(pregled, vek, veznice roženice, sprednji prekat, šarenica leča steklovina, debelina in

globina delov očesa).

19. Osnovni očesni pregled

Inšpekcija, palpacija evertiranje vek, določitev centralnega vida, očesni pritisk, okolumotorno ravnotežni

del, prehodnost solznih poti

20. Lokalni ansestetik.

Tetracain, Novesin, Alcaine

21. Dodatne oftalmološke preiskave

Angiografija, pregled vidnega polja s kinetično perimetrijo, ultrazvok česa, nevroftalmoške preiskave

OČNICA:

22. Vzroki za spremembo položaja očesa v očnici?

Razvojne nepravilnosti, vnetja, tumorji, poškodbe

23. Najpogostejši vzrok obojestranskega eksofalmusa?

Hiperfunkcija ščitnice (endokrina oftalmopatija)

24. Kaj je endokrina oftalmopatija?

Gre za kompleksno hormonalno in imunološko prizadetost očes ki se kaže kot eksofalmus

25. Kdaj pride do flegmone?

Pri gnojnem vnetju sinusov (etmoidatov) predvsem pri otrocih

VEKE

26. Kako normalno zapiramo in odpiramo oko?

S pomočjo mišice musluclus levator palpebrae, spodnja veka miruje, in je le v oporo.

27. Kaj je ptoza veke in kakšne vzroke za nastanek poznaš?

Ptoza je deloma ali povsem povešena zgornja veka. Lahko je prirojena ali znak bolezni ( ohormitev mišic,

tumorji)

28. Kakšne so posledice nezdravljene prirojene ptoze?

Lahko pride do tega da je oko slabovidno in pojavi se škilast odklon.

29. Kaj je entropij?

Ko se mišične niti krožne mišice prevrnejo na notranji rob veke in se vejice obrnejo noter.

30. Kaj je ektropij in kaj lagofalmus?

Ektropij je veka obrnjena navzvjen, posledica je solzenje in vnetje veznice, lagoftalmus pa je oblika

enktropija, ki nastane pri parezi obraznega živca. Ne more utripati z vekami.

31. Kaj je trihiaza?

Normalen položaj veke, vejice pa so obrnjene navznoter.

32. Kaj je hordelum in kako se zdravi?

Hordelum ali ječmenček je akutno vnetje žlez pri katerem se gnoj nabere v mehrčku na robu veke. Zdravi

se z inzicijo in antibiotičnim mazilom, povečajo se regionalne lifmne žleze

33. Kaj je halacij in kako se zdravi?

Je postopoma nastajajoča zatrdlina veke na področju meibomovih žlez, brez izrazite vnetne reakcije,

zdravi se operativno (incizija notranje strani veke)

34. Benigni tumorji na vekah pri majhnih otrocih?

Elastični tumor, dermoidna cista, ali žilni tumor hemangiom

35. Kakšen je baziliom?

Ne metastezira raste počasi ima tipične dvignjene robove in vdrti, vležeč center

36. Kako zdravimo maligne tumorje vek?

Čimprejšnja kirurška odstranitev, včasih potrebna plastika, včasih tudi obsevanje.

SOLZNICA:

37. Deli solznih organov:

Sekretorni in odvodni del ( solzna luknjica, solzni kanalček, solznik, solzno nosni kanal…)

38. Naloga solzne tekočine?

Mehanično čisti, uničuje bakterije, v obliki filma vlaži roženico.

39. Iz česa je solzna tekočina?

Solze, Sluz, maščoba, baktericidni germent lizocim

40. Odvodni deli solznih organov

Solzna luknjica, solzni kanalček, solznik, solzno nosni kanal

41. Kdaj nastane povečano solzenje?

Psihično vzburjenje, obrambni trias, moten odtok solz v odvodnem delu

42. Preverjanje solznih poti

Preverimo z izpiranje, kapljice, anasteziramo, razširimo solzno luknjico, vbrizgamo tekočino v solznik

43. Sindrom suhega očesa

Posledica zmanjšane tvorbe solz zaradi propada žleze, vpliv stresa

44. Preverjanje količine izločenih solz?

S Schirmerevim preizkusom ( damo trakec na sredino spodnje veke)

45. Nastanek gnojnega vnetja solznika pri odraslih?

Stenoza solzno nosnega dela kanala, vedno močnejše solzenje

46. Zdravljenje stenoze pri novorojenčkih

Najprej poskušamo masirati, nato prebrizgavanje in nato če ni bolje še sondiranje

VEZNICA:

47. Deli veznice?

Veznica zrklja, veznica veke, veznica prehodne gube

48. Kaj je veznica in kaj pomeni rdeče oko?

Je gladka in vlažna sluznica, rdeče oko nam daje znak da je vnet sprednji del očesa.

49. Osnovni znaki konjuktivitisa

Oboje stranska prizadetost, obrambni trias, izcedek, oteklina veznice

50. Konjuktivitis glede na trajanje in povzročitelja

Akutni in kronični, alergijski, infekcijski in neinfekcijski

51. Epidemični konjuktivitis

Posebna oblika, značilno slabo počutje, povečane žleze za ušesom in pod čeljust, močno rdeče oko,

prisotna sekrecija.

52. Zašlitni ukrepi pri konjuktivitisu

Osamitev, higiena rok, uporabo brisačk za enkrato uporabo, svoja brisača in zdravila,…

53. Konjuktivitis pri novorojenčku, povzročitelj

Clamidia oculogenitalis, gonococus

54. Infkecija z okologenitalo klamidija

Klica ki je pri odraslih pogost povzročitelj konjuktivitisa, oteklina in rdečina, povečane regionalne žleze,

prenaša se v bazenih in direkto med spolnim odnosom.

55. Crederjeva profilaksa?

Novorojenčku ob porodu 1% srebrov nitrat v oko kot profilaksa

56. Hiposfagma?

Krvavitev pod veznico zrkla, nenevarno stanje

57. Kaj veš o ptegiriju

Vaskularizirana guba veznice zrklja, nazalno prerašča roženico, operativno odstranimo

ROŽENICA:

58. Kako se hrani roženica?

Iz drobnih žilic in iz prekatne vodice, ter solznega filma

59. Lomni mediji?

Roženica, prekatna vodica, zenica, leča, steklovina

60. Premer roženice pri odraslih?

10-13 mm, povprečno 11,5mm

61. Kaj narediti pri novorojenčku če sumimo da ima povečano roženico?

Čim prejšen pregled pri oftalmologu zaradi izklučitve kongenitalnega glavokma

62. Zdravljenje roženične razjede

Hospitalizacija, lokalne in sistemske antibiotike, odvzem brisa veznice, roženice za povročitelja in

antibiogram

63. Herpetični keratitis

Najpogostejše virusno vnetje, Virusni heratitis, povzorča ga herpes simplex ki se začne na površini

roženice

64. Oftalmonilni herpes zoster

Vnetje povrhnjih in glbokih delov roženice, prizadetost n. trigenimus, močnimi bolečinami, mehurčki na

polvici lasišča, čela, veke, nosu

65. Keratitis e lagophtalmo in zdravljenje

Posledica sušenja roženice zato ker bolnik ne more zapreti očesa. Vlažna komora, mazilo, viskozne

kapljice

66. Nastanek bulozne kerapotatije

Večja okvara notranjega endotelnega sloja roženice, nastane po težjih vnetjih, poškodvah ali operacijah na sprednjem očesu, odstop roženice, vodica vdira v roženično tkivo, ki oteče, delajo se mehurčki.

67. Kaj je keratokonus, potek bolezni

Tanjšanje ene ali obeh roženic v predelu centralno, dobiva stožičasto obliko. Postopoma včasih pa tudi akutno postane vrh keratokonusa vse bol skaljen in tako slabši vid

68. Zdravljenje keratokonusa

Pospravljanje s trdimi kontaktnimi lečami, nato pa s presaditvijo roženice ( keratoplastika)

69. Keratoplastika

Presaditev roženice, po potrebi, premer transplantata je okrog 7,5mm gre za optično keroplastiko

70. Kje je uspeh keratoplastike najboljši in kje najslaši

Najbolje pri keratokonusu, najslabša pa je pri močno vaskularizirani roženici

71. Refraktivna kirurgija

Najnovejša mikrokirurška veja. Predvsem operacija na roženici

BELOČNICA

72. Značilnosti beločnice

Sestavlja 4/5 zrklja, tvori zunanjo očesno ovojnico, spredaj prehaja v roženico, je iz fibroznih vlaken, neprozorna, bele barce, spredaj jo pokriva veznica

73. Kaj je episkleritis

Je vnetje povrhnjih delov beločnice, vidno je kot zaostren, rahlo dvignjeno področje z razširjenimi žilami, modrikate barve

74. Kaj je sleritis

Redkejši, globje vnetje beločnice, neostro zamejeno področje, v obliki vozlička, na dotik zelo boleče, vnetje povzroči spremembe v beločnici – tanjša, temnejši globoki deli v notarnjosti zrkla so vidni, izbolenje, lahko celo perforacija

75. Kaj je stafilom

To je stanje ko se beločnica izboči in se ta del tudi stanjša.

ŽILNICA:

76. Kaj je uveitis?

Je vnetje žilnice, lahko je vneta celotna ovojnica, ali le posamezni deli

77. Kaj je uveitis anterior in kaj posterior

Anteriro je vnetje šarenice in ciliarnika, posterior pa kadar je vneta choroidea

78. Zapleti uveitisa

Sekluzija (zleplenje) zenice ki onemogoča pretok prekatne vodice, zvišan očesni tlak, sekundarni glavkom, vidna ostrina prizadetega očesa je manjša

79. Vzroki uveitisa

Nekoč tuberkuloza, danes pa vnetna zarišča v glavi, revmatske boleztni.

80. Zdravljenje uveitisa

Zmanjšanje vnetja, preprečevanje sinehij, midiatiki, gretje, antiglavkomska terapija

81. Najpogostejši maligni tumor

Maligni melanom

MREŽNICA:

Iz slepega in optičnega dela

82. Čutilne celice mrežnice in za kaj so odgovorne?

Paličice in čepki, paličice prilagajajo na svetlobo, čepki centralna vidna ostrina in barvni vid

83. Motnje barvnega vida

Prirojena ali pridobljena bolezen, anopije (pritanopoje-rdeča, deteranopatije-zelena, tritanopatija- modra). Če so barve manj izražene govorimo o anomalijah.

84. Pomen slepe pege in pomen rumene pege

Slepa pega je vstop vidnega živca in arterije v oko, to je področje brez čutilnih celic, rumena pega je področje najostrejšega vida, prevsem čepki, odgovoren za centralni in barvni vid.

85. Metode za pregled očesnega ozadja

Oftalmoskopiranje, preiskovalne kontaktne leče na biomikroskopu ali špranjski svetilki, flureseninska angiografija

86. Funkcionalne preiskave mrežnice

Določitev vidne ostrine, določitev vidnega polja, merjenje adaptacijske krivulje, barvni vid, elektroretinografija

87. Patološke spremembe na mrežnici, katere so

Edem, krvavitve, eksudati, brazgotine

88. Glavne bolezni žil mrežnice

Zapora centralne mrežnične arterije, zapora centralne mrežnične vene, diabetična retinopatija, hipertonična retionaptija

89. Spremembe na mrežnici pri visoki kratkovidnosti ali miopiji

Atrofija žilnici okoli pappile, pojavijo se krvavitve v makuli, cistične spremembe na perifernih predelih, raztrganje mrežnice in odstop

90. Znaki odstopa mrežnice

Bliskanje na določenem mestu, pred očesom temna zavesa ko že odstopi mrežnica

91. Obolenje mrežinice za katerega je značilna nočna slepota in cevasto vidno polje

Pigmentna retinopatija, močna prizadetost vidnega polja

92. Najpogostejši tumor pri majhnih otrocih in kako ga odkrijemo?

Retinoblastom, siv refleks skozi zenico-levkokorija

LEČA:

93. Kaj je katarakta

Vsaka motnja v leči

94. Vrste katarakt

Prirojene in pridobljene katarakte

95. Glavni vzroki prirojene katarakte

Motnje v embrialnem razvoju, dednost, emriopatije, bolezni v nosečnosti, virusne infekcije…

96. Vrste oprecij katarakte

Intrakapsularna odstranitev, ekstrakapsularna odstranitev

97. Vzroki za spremembo lege leče

Poškodba, motnje v razovju, luksacija, subluksacija

98. Kaj je akomodacija

Prilagajanje leče na gledanje daleč in blizu

99. Kaj je presbyopia?

Starostna dalnovidnost

VIDNI ŽIVEC

100. Deli vidne poti?

 Vidni živec – izhaja iz zrklja po očesni votlini do odprtine v lobanjo

 Križanje vidnih živcev – medialna vlakna se križajo, lateralna pa ne

 Optična pot – vlakna iz zunanjega dela mrežnce enega očesa in notranjega dela mrežnice

drugega očesa, gre v corpus geniculatum laterale

 Optični snop – od corpus ceniculatum laterale do okcipitalnea centra možganske skorje

101. Zakaj bolezni CŽS pogosto prizadanejo vidni živec

Kej mrežnica in vidini živec predstavljata podaljšek možganov

102. Vnetje očesnega živca, najpogostejši vzroki

Lahko papilitis ali neuritis retrobulbaris(vnetje živca za zrkljom), vzroki so zelo različnmi, bakterijska in

virusna vnetja, intoksikacije, multipla, vnetje okolice zrklja

[wp_ad_camp_1]

103. Kaj je sprednja ishemična optikonevropatija, in vzroki zanjo

Nastane zaradi motenj v prekrvavitni glave vidnega živca, kar pripelje do atrofije in tudi slepote. Vzroki so latko indiopatski, ali vnetja temporalne arterije, lahko tudi povezava med glavobolom in visoko sedimentacijo

104. Zakaj nastane zastojna pappila

To je znak povišanega intrakranialnega tlaka, in posledično motenj kroženja likvorja.

105. Opiši glavne razlike med vnetjem vidnega živca in zastojno papilo

V tem da je pri paipilitisu manjši edem pappile, velika prizadetost vidne ostrine, pri papili pa je na začetku močan edem, malo ali nič zmanjšana vidna ostrina

106. Kje je okvara pri bitemporalni hemianopsiji?

Okvara je v centralnem delu hiazme, vidimo medialno stran vidnega polja

107. Kje je okvara pri homoninmi hemianopsiji?

Okvara je v optični poti, ne vidimo leve ali desne strani vidnega polja na obeh očesih enako

108. Zenična reakcija na svetlobo

Zenica se na povečano svetlobo oziroma osvetlitev skrči

109. Živci ki oskrbujejo zunanje očesne mišice in kaj se zgodi pri okvari le teh?

 3 možganski živec – oculumotoris: mišica za dviganje vek, zunanje mišice (razen zgornje pošene in ravne zunanje) gladke mišice za zožitev zenice. Motnja v dviganju in spuščanju zrklja,gibanje noter in zunanja rotacija, zenična reakcija normalna

 4 možganski živec – trochlearis : zgornja poševna mišica, oko se ne premika dol in navznoter, bolnik glavo nagnje k bolni strnai

 6 možg. Živec – abducens: zunanja prema mišica, ne more obračati navzven

 7 možg. Živec – fascialis: vse obrazne mišice in mišice vek, oko se ne more zapreti, to je lagoftalmus

110. Kaj je nistagmus?

Je nohotno gibanje zrklja v določenem ritmu in je lahko prirojeno ali pridobljeno, zrklja lahko nihata v različne smeri, prisilna drža glave

GLAVKOM:

111. Kaj je glavkom?

Je bolezen pri kateri je očesni pritisk previsok za normalni delovanje glavice vidnega živca, posledično pride do okvare vidnega živca in izpade vidnega polja

112. Kako merimo očesni pritisk in kakšne so njegove normalne vrednosti?

Očesni pritisk merimo s tonometrijo, njegove vrednosti pa so od 11 do 21 mmHg

113. kaj je perimetrija

Perimetrija je pregled vidnega polja, pri čemer ugotavljamo ali so prisotni izpadi kje v vidnem polju.

114. Kako izgleda glavkomsko spremenjena papila

Pride do okvare papile, kar vidimo kor razširitev ekskavacije, če pa se bolezen ne zdravi pa propadanje živčnih vlaken napreduje.

115. Vrste glavkoma, metoda ki je odločilna za diagnozo?

Gonioskopija je odločilna za diagnozo, poznamo glavkom odprtega zakotja, glavkom zaprtega zakotja, kombinirane in prirojene glavkome.

116. Značilnosti gavkoma odprtega zakotja?

Je najpogostejši glavkom, kronični potek zato je kasno opažen, povišan pritisk vendar ne toliko da bi bolnika to motilo (bolečine), ponavadi je zdravljenje zaradi poteka precej pozno

117. Značilnosti glavkoma zaprtega zakotja?

Redkejša oblika glavkoma, nastane zaradi delne ali popolne zapore odtoka prekatne vodice v zakotju šarenice, diagnosticiramo s goniskopijo, pogostejši pri starejših ženskah, ki imajo dalnovidne oči, lahko pride do akutnega glavkomskega napada, pritisk do 70mmHg.

118. Zakaj nastane prirojeni glavkom in njegove lastnosti ter zdravljenje?

Prirojen glavkom je prisoten že ob rojstvu, pozunamo infantilni in juvenilni glavkom, beločnica se lahko poveča, stanjša in postane modrikasta ker sili ven žilnica. Poveča se roženica, to je buphtalmus. Zdravljenje je vedno kirurško

119. Zdravljenje glavkoma odprtega tipa

Ohranjanje vida, s kontrolo očesnega pritiska, preprečiti napredovanje, redne kontrole, znižanje očesnega pritiska pod 16mmHg, lokalna zdravila – kapljice za zmanjšanje tvorbe vodice, za njeno hitrejše odtekanje, betablokatorji, zaviralci encim karboanhidraze, zdravljenja koimbiniramo, lahko zdravimo tudi kirurško ali lasersko, največkrat kirurško ko se naredi fistula v zakotju

120. Zdravljenje glavkoma zaprtega zakotja

Čim hitrejše, preprečitev oslepitve, pri AGN je potrebno zmanjšati tvorjenje vodice in dati hiperosmotska zdravila (manitol, glicerol), lokalno dajemo miotike, laserska operacija ki se naredi fistula v šarenico.

121. Katere očesne bolezni ali stanja največkrat povročajo sekundarni glavkom?

Vnetje šarenice in ciliarnika, zapora mrežničnih žil, napredovana diabetična retonopatija, vodi v neovaskularni glavkom, po poškodbi ali premiku leče, po operacijah, tumorjih

REFRAKCIJA:

122. Premerjajte človeško oko s fotoaprataom

Zenice ja zaslonka, skozi katero vstopa svetlobo in uravnava količino svetlobe, sistem očesa deluje kot močna zbiralna leča, slika predmeta pa nastane na mrežnici v makuli ki deluje kot film

123. Kej sestavlja optični sistem očesa

Roženica, leča, prekatna vodica, stekovina

124. Kaj je to diptrija 1

To je takrat ko človek na oddaljenosti 6 metrov vidi vsrto na shellenovi tablici kjer je označena s število 6.

125. Kaj je refrakcija

To je odnos ki natane med dolžino zrklja in močjo njegovega lomljenja brez sodelovanja akomodacije.

126. Refrakcijske anomalije

 Normalno stanje ali emmentrojia

 Kratkovidnost ali myopatija

 Daljnovidnost ali hypermetropia

 Astigmatizem

127. Kako določamo centralno vidno sotrino?

S tablicami ali optotipi (snellenove tablice)

128. Kako popravimo refrakcijsko anomalijo

Popravimo jo s korekcijskimi stekli, refraktivno kirurgijo,

129. Zakaj nastane starostna dalnovidnost

Ker se z leti elastičnost leče spremija in leča ni več tako elastična.

SKILJENJE IN PREPREČEVANJE SALBOVIDNOSTI:

130. Pogoji ki morajo biti izpolnjeni da očesi delujeta kot en organ?

Pogoji mononuklearnega vida (prozorni optični mediji, čista roženica, prekatna vodica, leča…) ter binuklearno gledanje ( motorni in senzorni del brez napak – simultana percepcija, refleks fuzije, stereopska slika)

131. Katere mišice obračajo zrkljo v katero smer?

132. Poločaji zrklja?

Primarni (naravnost), sekundarni (desno, levo, gor dol) in terciarni (poševni pogledi)

133. Možganski živci za zunanje očesne mišice

Oculumotoris, trochlearis, abducens

134. Ka je ortphoria, heterophoria in heterotropia

 Paralelen položaj oči, kar nam govori o popolnem okolomotornem raznotežju,

 heterophoria – ko se zakrito oko odkrije se to pomakne na medialno stran

 heterotropia – oko se odkloni ali pa tudi ne v primarni položaj če se tudi drugo.

135. Glavni elementi binuklearnega vida?

 Simultana percepcija – obe oči zaznavata enako

 Refleks fuzije – spojitev dveh slik v eno

 Stereopska slika – globinska zaznava

136. Kako se organizem brani dvojnih slik zaradi škiljenja v oroštvu?

Z nevtralizacijo (izpad vidnega polja) ali z anormalno retinalno korespondenco (makula postane neka druga točka)

137. Značilnost paralitičnega škiljenja pri odraslih?

Pojavi se zaradi paralize zunanjih očesnih mišic, najpogosteje prizadane zunanja prema mišica, kot posledica prizadetosti abducensa (6 možg. Živec)

138. Kaj je slabovidnost ali amblyopia?

Zmanjšana ostrina vida, ki je ne moremo popraviti s krekcijskimi stekli, ni posledica organskih okvar, predstavlja senzorno motnjo

139. Kako zdravimo slabovidnost zaradi škiljenja?

Ugotovimo vrsto škiljenja in motnjo

Zdravljenje traja več let

Stopnje :

 določitev refrakcijske motnje

 pokrivanje vodilnega očesa

 vaje za zdravljenje slabovidnosti

 operacija očesnih mišic za stabilizacijo zrklja

SPREMEMBE NA OČEH PRI SISTEMSKIH BOLEZNIH

140. Kaj je diabetična retinopatija?

To so spremembe na mrežnici zaradi sladkorne bolezni, gre za miklovaskularno okluzijo.

141. Vrste diabetične retinoaptije?

 Neproliferativna diabetična retinopatija( mikroanevrizme, intraretinalen krvavitve…)

 Proliferativna diabetična retinopatija ( neovaskularizacija , posledično še fibrinozno tkivo in

nastane fibrovaskularna membrana)

 Diabetična makulopatija (prizadeta makula s krvavitvami in trdimi eksudati)

 Napredovana diabetična očesna bolezen ( nezdravljena proliferatična diabetična retonapatija

vodi v popolno slepoto)

142. Kontrole bolnikov in zdravljenje sprememb na očeh pri sladkorni bolezni?

 Če ni sprememb na ozadju kontrola na 1 leto,

 pri neproliferativni ali makulopatiji na 6 mesecev ali pogosteje

 pri proliferalitični je zdravljenje obsežna panretinalna laserska fotokoagulacija

143. Spremembe na očeh pri hipertireozi?

Vazokonstrikcija in prepuščanje pri težjih tudi mehki eksudati, trdi eksudati, ter edemi vidnega živca

144. Glavne spremembe na očeh pri revmatoidnem artritisu?

Keratokinjuctivitis sicca ( vnrtje roženice in veznice zaradi premalo solz), keratitis, skleritis

145. Najpogostejše metastaze na očeh?

Metastaze v žilnico in očnico, Rak dojke pri ženskah, rak bronhijev pri moških

POŠKODBE:

146. Pomen anamneze pri poškodbi

Je zelo pomemben podatek za odkritje mehanizma poškodbe

147. Zaščitni ukrepi ki jih poznaš

Zaščitna očala, ščitniki maske varnostni pasovi v avtu

148. Pri katerem delu je potrebno pomislit na kovinski tujek v očesu?

Pri brušenju, varjenju, žaganju, rezanju s krožno žago

149. Delitev poškodb po lokaciji

 Okolica očesa

 Zunanji deli očesa

 Sprednji deli očesa

 Zadnji deli očesa

 Očnica

 Kombinirane

150. Vzroki in načini nastanka poškodb

 Tope – contusia

 Probojne – brez ali s tujkov v očesu

 Kemična – perusija

 Fizikalne – opekline, žarčenje, varjenje, električne, ultravijolično sevanje

151. Roženična erozija

To je odrgnina roženice, ki jo lahko vidimo obarvano z flourescentnim sredstvom, gre za odrgnino roženičnega epitela, bolnik ima hude bolečine, izražne trias, različni vzroki

152. Diagnoza Corpus alienum cornae, najpogostejši vzrok in zdravljenje

To je roženični tujek ki prileti na del očesne špranje. Pogosto so to metalni tujki od brušenja, zapičijo se v površino roženice, infiltracija roženičnega tkiva, v obliki obročka, železo oksidira zato se okolica rjavkasto obarva, zdravi se tako da se čimprej odstrani, v lokalni anasteziji, bolnik ima še nekaj dni občutek tujka dokler ranica ne zaraste

153. Tri glavne kontuzijske poškodbe, njegovo okolico glede na površino in jakost delovanja sile

 Udarnina očnice z zlomom lobajskih kosti

 Uidarnina očnica brez zloma lobajskih kosti

 Udarnina očesa in očnice

154. Vzroki in posledice tope kontuzije poškodbe očnice z zlomom lobajskih kosti

Prometne nesreče, močni udarci različnih predmetov, drva, polena…

155. Vzroki in posledice tope kontuzije poškodbe očnice brez zloma lobajskih kosti

Podobno prejšnjim le moč udarca je manjša

156. Opiši način in posledice sile pri neposrednji contusiji očesa

Gre za topi udarec neposredno na oko, pri teh poškodah se zaradi delovanja zrklo splošči, če oko pri tem ne poči nastane po prenehanju delovanja sile učinek sesanja, ki deluje na zadnje dele očesa, pr tem pride do strganja in pokanja enega ali več delov očesa

157. Vrste in vzroki prebojne poškodbe očesa

 Neposredno ( zaradi udarca z ostrim predmetom)

 Neposredno (močnejši top udarec in ruptura očesa)

158. Kateri zapleti nastanejo če ostane v očesu kovinski tujek?

Ne vidimo vstopne rane ker je tujek majhen, nevarnost infekcije, postopno rjavenje, skaljevanje leče, spremembo barve roženice, okvara mrežnice, toksičnost tujka

159. Prva pomoč pri probojni poškodbi

Obveza, analgetik, sistemski antibiotik, cepljenje proti tetanusu

160. Politravmatizirani bolnik?

Travmatološka urgenca

161. Kemične poškodbe očesa – perustija

Poškodbe z lugom, kislinami, čistili, apnom, malto, lepili, solzilcem… najbolj nevarne očesne poškodbe, lahko se končajo s slepoto, okvara odvisna od kemične snovi, zahtevajo takojšnje ukrepanje, izpiranje…

Prizadetost se deli v tri stopnje

162. Fizikalne poškodbe očesa

Opekline, sevanje, … zelo različne poškodbe in zato tudi zdravljenje

163. Kaj je ophtalmia photoelecrica, kakšno je zdravljenje?

To so poškodbe očesa zaradi sevanja, na primer varjenje, smučanje na soncu brez zaščite, ultravijolična svetoloba…. Zdravimo tako da povemo bolniku kaj je povzročilo to poškodbo, toli časa traja, nato pa mirovanje v mraku, hladen obkladek, mazanje z antibiotičnim mazilom večkrat dnevno, anelgetik v tabletah

POSEBNOSTI NEGE OČESNEGA BOLNIKA:

164. Kakšen naj bo razmak med posameznimi zdravili – lokalimi?

Vsaj 10 minut

165. Opišite kako se daje očesne kapljice in mazila?

Bolnik pogleda gor in na zunanjo stran mu nakapljamo oziroma namažemo na spodnjo stran veke ki jo pred tem z roko potegnemo navzdol da se zaviha, pomombno je da ne nakapljamo roženice ker to povzroči refleks zapiranja očesa.

166. Katere očesne obveze poznaš?

 Enostavna očesna oveza, (monokulus, ali binokulus)

 Kompresijsko obvezo

 Vlažno komoro

167. Nega očesne proteze?

Redno umivanje v mlačni tekoči vodi vsaj enkrat dnevno

168. Pojem slepota in praktična splepota

 Slepota : ko človek ne vidi ničesar, niti ne dojema svetlobe in teme

 Praktična slepota: to je slepota pri kateri imajo osebe še nekaj ostankov vida in niso čisto slepi.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja