Zdravstvena nega zapiski 2016

Opišite timski model zdravstvene nege
– Tim majhna skupina ljudi pri kateri imajo skupni cilj. Usklajeno deluje, da bi uresničil zastavljene cilje. Je multidisciplinarna skupina strokovnjakov – medicina, ZN, fiziotreapija, delovna terapija,.. Tim ZN tehnik ZN, višja MS, MS univerzitetna izobrazba, MS s podiplomsko izobrazbo magisterij doktorat

Naštejte in časovno opredelite obdobje v razvoju poklica MS

  1. Intiutivno – empirična doba 6 stoletje, doba organiziranega priučevanja 500-1859, doba modernega sestrinstva 1860-1945, Sodobno obdobje 1945 ->


3. Našejte združenja MS v tujem in domačem okolju, opišite njihovo vlogo.
Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, Zbornica ZN Slovenije

TUJE:
ICN- International Council of Nurses
WHO- World Health organization
PCN, WENR, ENDA, ACENDIO

Povezujejo se da so bolj osveščene, za osebno rast in razvoj in razvoj profesije, pripadnost profesiji, Zbornica ZN

  1. Kaj je kategorizacija v ZN, kaj je osnova za razvrščanje kategorizacij 46 vpr list

Je ogrodje za ugotavljanje delovne obremenitve MS, Je sistem za merjenje odvisnosti pacienta od negovalnega kadra, Je razvrščanje pacientov z ozirom na njihove potrebe in stanje, Je obseg ZN ki jo pacient v posamezni kategoriji potrebuje.
1. Kategorija ZN – P z zelo majhnimi potrebami po ZN / pacient večinoma samostojen

  1. Kategorija Zn – Povprečna ZN
  2. Kategorija ZN – več kot povprečna
  3. Kategorija ZN – pacient v enoti intenzivne terapije, zelo zahtevna ZN

Lažje oblikovanje negovalnih diagnozm PZN, načrtovanje kadrovskih normativiv, boljši pregled nad stroški.

P-negovalni problem E-etiologija S– simptomi

  1. Razlika med klinično potjo in klinično smernico

Klinične smernice so sistematično oblikovana stališča, ki zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju, pa tudi pacientom, pomagajo pri odločitvah o primernem zdravstvenem varstvu in medicinski oskrbi v posebnih kliničnih okoliščinah.

Širše področje, ki se nanaša na epidemiologijo, diagnostiko, zdravstveno oskrbo

Klinična pot je sestavljena iz obrazcev, na katere se zapisujejo aktivnosti posameznega izvajalca zdravstvene obravnave. Predstavlja celotno zdravstveno oskrbo pacienta.

S klinično potjo predstavljamo potek zdravstvene obravnave posameznika od sprejema do odpusta, in tudi obravnavo, ki poteka znotraj posameznih ravni zdravstvene dejavnosti in med njim

  1. Značilnosti standardov ZN – RUMBA
    RUMBA – RELAVANT (primeren), UNDERSTANDABLE (razumljiv), MESURABLE (merljiv), BEHAVIORAL (objektiven), ATTAINABLE (dosegljiv)
  2. Kaj določimo v standardu izida?

Kaj smo dosegli; definira pričakovane spremembe po opravljeni ZN, s tem ocenjujemo stopnjo kakovosti ZN (izboljšanje ali poslabšanje stanja P).

Npr. standard umivanja rok

STANDARDI STRUKTURE (razmere, kjer bo izvedena ZN)

STANDARDI PROCESA ( opis metode dela)

  1. Razloži pomen standardov
    – kakovost, zadovoljstvo pacientov, izobraževalni proces

-korist za pacienta

-Korist za zdravstveno nego ( kakovost, odgovornost, kompetence- kdo kaj dela)

-Omogočanje ugotavljanja potreb po vsebinskih, orientacijskih, razvojnih programih na določeni ravni ali dimenziji ZN,

-Raziskovalno delo, učenje, zamnjševanje odstopanj, opora MS,

Protokol – formalen zapis dogovorjenih aktivnosti skupina pravil, dogovorov postopkov.
A TEST

1. Razlika med sodobno in tradicionalno ZN

TRADICIONALNA

– poudarek na odvisni funkcji pacienta

– ni procesne metode dela- PZN

– ni teoretičnih modelov

– fukcionalen model organiziranosti

– odkrivanje problemov v ZN slučajno

– Zn ni planirana

– lahko so planirane posamezne naloge

– skromna dokumentacija

– ni vrednotenja

– odvisna podrejena vloga ZN

– Ms močno podrejene zdravnikom

– pacient ne odloča o zdravljenju, samo o sebi ( pasivna vloga)

– ni bilo izobraževanj

– ni se razvijala kakovost

SODOBNA: vpr 45

  • temelji na samostojni fukciji
  • -PZN
  • uporablja teoretične modele
  • holističen pristop
  • timska metoda dela
  • sistematično in ciljno odkrivanje problemov
  • evalvacija
  • dokumentacija
  • pacient ima enakopravno vlogo
  1. Primerjava med zdravstveno smernico in standardom

Smernice – neko širše področje ki se nanaša na epidemilogijo diagostiko zdravstveno oskrbo. Neko vodilo a delo. Stališča

Standard – je zaželena raven opravljanja nekega dela, ki ji želimo doseči. Temeljiti mora na teoretični osnovi, če je ta na razpolago. V primerih, ko ni mogoče, mora standard temeljiti na poklicnih izkušnjah.

  1. Kako so negovali v intuitivni dobi, empirični

Negovanje je naloga žensk, uporaba rastlin za zdravljenje, ženske so nudile oporo, božale.. Bolezen je bila povezana z zli duhovi. Molitve rituali, simboli, bogovi.

  1. Od česa je odvisna folozofija ZN ; SVIP

– spoštovanje pacienta, varost pacienta, integriteta pacienta, počutje pacienta

  1. Kaj so standardi kako se kaže koristnost standardov

Standard – je zaželena raven opravljanja nekega dela, ki ga želimo doseči. Temeljiti mora na teoretični osnovi, če je ta na razpolago. V primerih, ko ni mogoče, mora standard temeljiti na poklicnih izkušnjah. Standard = sprejete in veljavne norme, sredstvo za merjenje kakovosti, niso statični.

Zagotavljajo kakovost in kvaliteto ZN, zadovoljstvo pacientov, izobraževalni proces

  1. Iz katerih ved je sestavljena ZN

Družboslovna veda,  pedagogika, filozofija, Psihologija, Psihofizika

SANELA

1. Kaj je siestematičnost (fleksibilnost bo zej najbrš)

SISTEMATIČNOST – pri pacientu začnemo od 1 faze do zadnje

Zbiranje informacij, analiza informacij, negovalna diagnoza, prioriteta reševanja negovalnega problema, negovalni cilji, negovalne intervencije, vrednotenje, validacija plana, protno vrednotenje, realizacija načrtovanih aktivnosti

DINAMIČNOST – prepletanje posameznih faz
Prilagajanje spremembam zdravstvenega stanja pacienta, ponovno ugotavljanje negovalnih problemov, določitev ciljev, določitev intervencij, vrednotenje, sprememba načrta.

FLEKSIBILNOST: – procesni pristop

  • na vseh področjih delovanja MS
  • vseh nivojih zdravstvene dejavnosti
  • vseh nivojih prevenitive
  • vseh teoretičnih modelih zn
  • pri zdravem in ali bolnem pacientu, družini, skupnosti, skupini
  1. Kako razdelimo cilje v ZN

Jasno oblikovani, razumljivi pacientom varovancu in članom negovalnega tima, nanašati se morajo na pacienta, specifični, časovno opredeljeni, realni

3. Kaj je negovalna anamneza + 6 pimerov podatkov

Anamneza = zbir podatkov o stanju pacienta, družine ali skupine, ki jih po prvem stiku z njim zbere MS. Z njo spozna življenjske navade subjektov in njihovo trenutno stanje.

  • demografski podatki ( ime, priimek, starost)
  • pacientovo pozanvanje bolezni in diagnoze
  • pretekle izkušnje z boleznimi in hospitalizacijo
  • razgledanost, intektualne sposobnosti, izobrazba
  • življenske navade, razvade, omejitve
  • stanovanjske razmere
  • ožje in širše okolje
  • v ospredju 14 življenskih aktivnosti

4.Faze PZN + eno za opisat ona določ

  1. Ocenjevanje (zbiranje informacij in podatkov, identificiranje splošnih problemov, analiza podatkov, identificiranje specifičnih problemov)
  2. Negovalna diagnoza (oblikovanje točnih negovalnih diagnoz)
  3. Cilji (razvrščanje ND po nujnosti reševanja, oblikovanje ciljev)
  4. Načrtovanje (načrtovanje intervencij za doseganje pričakovanih rezultatov)
  5. Izvajanje (ponovno preverjanje stanja, obnašanja pacienta z vidika sprememb in preverjanja ustreznosti načrtovanih intervencij, ocena pogojev za izvajanje, izvajanje načrtovanih intervencij, sprotno vrednotenje)
  6. Vrednotenje (ocena pacientovega stanja, ravnanja in obnašanja. Vrednotenje ciljev, vrednotenje intervencij ZN)

Viri inforamcij : pacient, družina, merjenje (vitalne funkcije), opazovanje(izgled kože), pogovor (intervju), dokumentacija
Kaj omogoča PZN M.S
RACIONALEN LOGIČEN IN NA OSNOVI ZNANJA UTEMELJEN PRISTOP PRI REŠEVANJU UGOTOVLJENEGA ZDRAVSTVENEGA STANJA PACOENTA

  1. Kaj sprašujemo pri anamnezi

Kako sprašujemo?

  • Najprej povprašamo po pacientovem glavnem problemu: »Kaj je glavni razlog, da ste danes tukaj?«
  • Usmerjamo naša vprašanja tako, da dobimo informacije o določenih znakih in simptomih: »Pokažite, kje imate težavo.«, »Ali lahko natančneje opišete, kako to občutite?«, »Kdaj se je začelo?«, »Ali karkoli izboljša/poslabša stanje?«
  • Ne uporabljamo zavajajoča vprašanja, ki bodo usmerila pacienta k točno določenem odgovoru: »Saj ne pijete alkohola, ali ne?«
  • Uporabljamo besede kot so »povejte, opišite, razložite, pojasnite«, da usmerjamo pacienta, da nam pove več o določenih stvareh.
  • Uporabljamo tehnike komuniciranja (nam pomagajo pridobivati informacije) kot so:
  • Uporaba fraz, ki nam pomagajo videti perspektivo pacienta: »Z vašega vidika, kateri problemi se vam zdijo najpomembnejši? Kako vidite probleme?«
  • Ponovimo besede pacienta: s to tehniko razjasnimo pomen, pacienta spodbudimo k temu, da posreduje še kakšen podatek: »Ko rečete…, ali to pomeni…?«
  • Zastavljamo odprta vprašanja (vprašanja, ki zahtevajo več kot enobesedni odgovor): »Kako se počutite?«
  • Izogibamo se zaprtim vprašanjem (vprašanja, ki zahtevajo enobesedne odgovore). Izjema je:
  • Situacija, ko je pacient preveč bolan, da bi lahko veliko razpravljal.
  • Kadar želimo razjasniti nek odgovor pacientu in potrebujemo odgovor z DA ali NE.
  • Nasveti za pravilno postavljanje zaprtih vprašanj: spraševanje pacienta, ki težko diha (zato težko govori): »Ali imate bolečine? Povedali ste mi, da imate bolečine zadnja 2 tedna, a niso stalne. Ali pravite, da bolečina pride in gre? Ali je v vaši družini povišan krvni tlak?« itd.
  1. Kaj vpliva na prehranjevanje, dihanje

PREHRANJEVANJE
fiziološki: sestava hrane

Pshihični: vonj, okus, videz

DIHANJE

Temperatura okolja in vlažnost zraka, vsebnost plinov in strupenih snovi v zraku

Kajenje, mikroklima, oblačila, telesna aktivnost, psihična stanja ( strah, jeza)

Dejavniki okolja- onesnaženje in kulture – ritem življenja

  1. Dokumentiranje po telefonu

Naslednji primer ponazarja, kako moramo v takem primeru navodilo dokumen- tirati. Ponoči opazimo, da ima varovanec povečano količino krvavega izločka iz drenažne cevke. Tele- foniramo dežumemu zdravniku, ki nam naroči, naj opazujemo drenažo še eno uro in mu potem zopet sporočimo svoja opazovanja. Potrebujemo beležnico, kamor si zapisujemo telefonska navodila in napišemo:15. 9. 1995 22.32. Dr. je bil telefonsko obveščen, da ima varovanec povečano količino krvavega izločka iz drena. Navodilo dr. je, naj opazujem dren še eno uro in mu spet sporočim stanje. Anica Novak, v. m. s.. Posledice pomanjkljivega dokumentiranja so lahko za medicinsko sestro usodne. Če bi pri zgoraj na- vedenem primeru šlo za situacijo, ki bi zahtevala nemudno ukrepanje in bi s čakanjem škodili varo- vančevemu zdravju, bi se lahko kasneje zgodilo, da bi zdravnik dejal, da ni bil obveščen ali zadostno ob eščen o varovančevem stanju. In le z dokumentacijo lahko dokažemo nasprotno. Medicinska sestra, zdrav- nik in mnogi ostali člani tima morajo sodelovati v medsebojnem spoštovanju in zaupanju.

Datum in ura, ime in priimek klicatelja, razlog za klic, informacije, ki smo jih prejeli, info. ki smo jih posredovali, podpis, delovno mesto, potreba po ponovnem klicu.

  1. En negovaln problem ti moraš pa načrtovat 3 intervencije ( intervencije pri dihanju)

položaj ustrezna hidracija, mikroklima, merjenje saturacije in dihanja, pomoč ob kašlju, aspiracija po naročilu zdravnika

  1. Kako zbiramo inforamcije (predvideno za anamnezo)

primarni – pacient sam

sekundarni – svojci, člani tipa zr. Nege., ćlani zdr. Tima, dokumentacije ZN, medicinske dokumentacije
10. Vrste negovalnih diagnoz

  • Aktualna – tist k je že prisoten
  • potencialna – tist, ki se ni prisoten in se bo pojavil v kolikor se ne izvajajo preventivni ukrepi (nevarnost za RZP)
  • kolaboratini problem – sodelujemo z drugimi strokovnjaki, opazujemo pacientovo stanje in smo pozorni na pojav fizioloških zapletov (bolečina)
  • Wellnes , Sindromska, Možna negovalna diagnoza
  1. Kateri so fiziološki dejavniki gibanja

– splošna oslabelost, poškodbe, prehrana, telesna aktivnost, bolezni

  1. Kaj je aktivna vloga pacienta pri PZN

– pacient je v središču dogajanja, njegova vloga je enakovredna, po svojih zmožnostih in odgovornostih sodelju pri ZN. Odgovornost pacienta do samega sebe spoštuje odločitve, poda mnenje, želje. Lastna stališča, vrednote. Vključuje se v zndravstveno nego. Daje prave inforamcije o svojem počutju, obvešča o spremenjenem stanju.

  1. Kaj je negovalna diagnoza

Je poimenovanje aktualnih in potencialnih  zdravstvenih težav oz. problemov posameznika, družine ali skupine, ki jih v okviru svojih formalnih in strokovnih pristojnostih rešuje nosilka ZN. To stanje MS lahko ugotovi in načrtuje negovalne intervencije – na tem področju je strokovnjak – ekspert.
15. Kaj je Fleksibilnost

  • na vseh področjih delovanja MS,
  • vseh nivojih zdravstvene dejavnosti
  • vseh nivojih preventive
  • vseh teoretičnih modelih ZN
  • pri zdravem bolnem pacientu, družini, skupnosti, skupini
  1. Intervencije v zvezi z izločanjem in odvajanjem

-pomoč pri izločanju in odvajanju izven – v postelji

– Zn pacienta z urinskim katetrom

– Zn stome

  1. Načela procesa ZN

usmerjenost k pacientu = je v središču pozornosti in dogajanja, MS spremlja uspešnost in kakovost Zn in ocenjuje kako se to odraža na zdravstvenem staanju bolnika oz. pacienta.

upoštevanje pacienta kot subjekt v PZN = sodelujeta pacient in MS, MS dela kar pacient ne sme, ne zmore, ne more, ne zna, bolnik mora biti aktivno vključen v porces zn glede na njegovo znanje in zmožnost

celovitost in individualnost Maslowa teorija potreb

  1. Kaj je sistematičnost

– zbiranje informacij, analiza inforamcij, negovalna diagnoza, prioriteta reševanja negovalnega problema, negovalni cilji, negovalne intervencije, vrednotenje Zn, validacija problema, sprotno vrednotenje ( da ugotovimo zdravstveno stanje, morebitno poslabšanje), realizacija načrtovane aktivnosti
20. Kako razdelimo cilje v ZN

– razvrščanje negovalnih diagnoz po nujnosti reševanja, oblikovanje ciljev

 

  1. Načela ZN

Usmerjenost k pacientu, upoštevanje pacienta kot subjekt v ZN, upošteva celovit in idividualen pristop

  1. Kaj je metaparadigma

Opiše povezanost in poudari vrednote pomeni bistvo vsebine in osnovno znanje ZN

Je sinonim za paradigmo, naglobji filozofski pogled na svet neke discipline, pomeni bistvo vsebine in osnovno znanje zn, opiše povezanost in poudari vrednote, identificira področje zn in jo jasno loči od drugih strok.

PARADIGMA – pogled na svet, vrednote, prepričanja in predpostavke, ki si jih delijo znotraj določenega raziskovalnega področja, vodi raziskovanje, pospešuje razvoj znanosti in oblikuje prakso.

  1. Oblike znanja po Carperjevi

Empirično znanje – se nanaša na znanost ZN, Vključuje jasno preverljive opise, razlagem napovedi dejstev, ki temeljijo na subjektivnih ali objektivnih skupinah podatkov. Empirični podatki, so pridobljeni z neposrednim merjenjem in opazovanjem. Pridobivamo ga lahko preko čutil – se ga lahko preverja, je vredostojno, se ga uporablja za povečebanje razumevanja.

Estetsko znanje – Prepoznavanje in vrednotenje – čustvenih odzivov, domišljije, kreativnosti, ekspertne uporabe vseh oblik znanja, vključno z empiričnim znanjem – pri skrbi za pacienta

Osebnostno znanje – Poznavanje sebe je v povezavi z odnosom do drugega človeka in soočanjem s tem človekom kot osebnostjo.

 

Etično znanje – Moralno presojanje – kaj je prav in kaj narobe; delati dobro, ne škodovati; spoštovanje avtonomije; pravičnost.

 

VIRI ZNANJA V ZN
– Znanstveno ( raziskave, predavanja)

-Tradicionalno (prenaša se v prakso, izkušnje)

-Intuitivno, tiho (razvije se v praksi)

-Osebnostno ( kako dobro poznamo sebe)

OBLIKE ZNAJA V ZN:

EKSPLICITNO ZNANJE – imajo ga vse MS, vemo drug za drugega, da ga ima, pridobljeno v izobraževanju
IMPLICITNO ZNANJE – (potencialno) – ne moremo ga zavestno opredeliti, posameznik ga že ima in se ga praktično ne zaveda, do tedaj ko ga nenadoma izkoristi.
PROPORCIONALNO ZNANJE – odgovarja vedenja DA – izraža vsebino, poznavanje dejstev, hipoteze, teorije in teoretičnih modelo.

DISPOZICIJSKO ZNANJE – odgovarja vedenje KAKO – kako kaj storiti in skozi to se odraža posameznikova sposobnost ( npr. vožnja kolesa)

  1. Naštej 3 avtorje in 3 modele

Model življenja – Nancy Roper  ( TŽA, kontinoum odvisnosti in neodvisnost, koncept. življ obdobij)

Adaptacijski model – Calista Roy ( Samopodoba, Fiziološke potrebe, Funkcija vloge, Medsebojna odv.)

Model medosebnih odnosov Hildegard Peplau (orientacije,identifikacije,interakcije,razrešitvena)

 

  1. Hiarhija potreb MASLOW

fiziološke potrebe, potreba po varnosti, potreba po pripadanju in ljubezni, potreba po ugledu, spoštovanju, potreba po samoaktualizaciji (samouresničevanju)

 

  1. Adaptacijski model Calista Roy

Naraščajočo moč daje energija, ki prihaja iz samega sistema ali pa iz okolja.

Človek ima 4 podsisteme: samopodoba, fiziološke potrebe, funkcija vloge, medsebojna odvisnost   = NAČIN ADAPTACJE na dražjaje

 

VNOS – INPUT: Royeva vnos v sistem identificira kot dražljaj, ki pride iz okolja ali iz človeka. Dražljaji: lokalni (takoj in direktno vplivajo), kontekstualni, rezidualni.

VNOS vključuje tudi človekov nivo adaptacije. Nivo adaptacije je edinstven za vsakega človeka in se neprestano spreminja.

 

PROCESIRANJE (input, output, povratna zanka): predelava se poslužuje človeških procesov in učinkovalcev.

 

IZNOS (izhod, output): učinek je izid sistema – ko je sistem človek, se učinek nanaša na vedenje človeka.

  1. Stopnje razvoja po P. Benner + enga opiši

-novinec (študenti, nefleksibilnost, delovanje po pravilih)

– napredujoči začetnik ( diplomant, pomoč pri odločanju, postavljanje prioritet)

– kompetentna MS ( zaposlena 2-3 let, načrtuje, obvladuje situacijo)

– MS strokovnjakinja ( 3-5 let, isto področje, deluje celostno)

– MS izvedenka (bogate različne izkušnje, področja, deluje intuitivno, obvlada situacijo)

  1. Hiarhija znanja

Metaparadigma, filozofija, konceptualni model, teorije, metodologija (emprični induktorji)

  1. Splošna teorija ZN DORTHEE OREM

TEORIJA SAMOOSKRBE: trije teoretični koncepti: teorija samooskrbe, primanjkljaja samooskrbe, sistemov samooskrbe. Človek nenehno drži ravnotežje samooskrbe – ali zase skrbi sam ali zanj skrbijo drugi

 

POTREBE SAMOOSKRBE: univerzalna (splošne potrebe samooskrbe), razvojna (potreba po dozorevanju psihično ali fizično), odkloni od zdravja (posledica doživljanja bolezni, poškodbe).

 

TEORIJA SISTEMOV: popolni nadomestni, delno nadomestni, podporno-vzgojno-        izobraževalni à zgolj informiramo, učimo, spodbujamo

Samostojno posredovanje samooskrbe

-samostojni posredovalec samooskrbe

– samostojni posredovalec odvisne oskrbe ( druga oseba, ki izvaja oskrbo pri človeku)

Potrebe samooskrbe – akcije in dejanja, za zagotovitev samooskrbe – univerzalna ( potrebe skupine vsem) – razvojna ( univerzalne potrebe) – odkloni od zdravja ( posledica bolezni, pošodbe)

Primankljaj samooskrbe – ko samostojni posredovalec samooskrbe ne more več zadovoljiti vseh potreb ( ni zmožen skrbeti zase)

3 sistemi za zadovoljitev potreb samooskrbe

– popolni nadomestno, delni nadomestni, podporno vzgojni – izobraževalni

 

  1. NIC IN NOC KRATICE

NIC – Nursing international classification (klasifikacija intervencij zn)
NOC- Nursing sensitive outcomes classification ( klasifikacija izidov zn)

OMAHA- Omaha nursing classification system for community health – klasifikacija za patronažno varstvo

ICNP- International classification for nursing practice ( mednarodna klasifikacija prakse zn)

SAMOPODOBA: nanaša se na prepičanja in vrendote, ki jih ima človek o sebi. Telesn vidik osebnosti vidik, moralno etični vidik
RAZVOJNE FAZE – MODEL MEDSEBOJNIH ODNOSOV HILDEGARD PEPLAU

FAZA ORIENTACIJE – definirajo in prepoznajo poroblem, pacient spozna MS, pacient izraža potrebo po pomoči, izraža potrebe, sprašuje, MS mu pomaga razumeti in prepoznati potrebe in mu pomagati glede na kompetence in razpoložljive vire.
FAZA IDENTIFIKACIJE- prepoznavanje pacientovih potreb in problemov, medsebojni odnos MS pacient – se poglablja, pacient dobiva občutek pripadnosti, MS zaupa, manj ga je strah, potrebe po ZN jasno izražene
FAZA ORIENTACIJE – medsebojno vplivanje – pacient ima že oblikovano sliko glede bolezni in potrebve so jasno izražene, pacient želi čim več informacij in koristi vse možne vire okoli sebe, pacient se vključuje v PZN tudi svojce in sam išče odgovore na negovalne probleme, MS kot svetovalka
RAZREŠTVENA FAZA – vavrovanec se pripravlja na odpust iz bolnišnice in na življenje doma, odnos pacient MS se konča ko je delo opravljeno ali je pacient odpuščen domov ali v drugo oskrbo MS, mnogokrat je ta faza najtežja za oba.

Dokumentiranje v ZN.

Preko dokumentacije MS sporočajo svoja opazovanja, odločitve, aktivnosti in izide v zvezi s P. Dokumentacija je pravno pomembna!

NAMEN: komunikacija (predaja službe – pisna, ustna), kontinuiteta zdravstvene oskrbe, pravna odgovornost, zakonodajne zahteve (Zakon o zdravstvenem varstvu), izboljševanje kakovosti, raziskovanje, financiranje in uporabljanje s sredstvi.

Profesionalizacija.

Je področje sociologije, cilj skupine, da si pridobi monopol nad določeno dejavnostjo v zameno za svojo nadzorno funkcijo nad določenimi oblikami družbene deviantnosti. Je kompleksen proces, ki vključuje soodvisno interakcijo med VIRI ZNANJA, LASTNO IDENTITETO in AKTIVNOSTJO.

Teorija in definicija ZN po Virginii Henderson.

MS pomaga P v tem smislu, da vidi, da pacient ni zmožen opravljati in mu pri tem pomaga.

Definicija iz treh delov:

  • Samostojnost MS pri izvajanju ZN (pomoč pri 14 TŽA), medčloveški odnosi, odgovornost za svoje delo
  • MS sodeluje pri realizaciji diagnostično terapevtskega načrta, katerega vodja je zdravnik; izvaja diagnostično terapevtski poseg, pri njem sodeluje in ga organizira
  • MS je član širšega zdravstvenega tima, v katerem sodeluje pri načrtovanju in izvajanju celotne zdravstvene oskrbe P

 

Filozofija v ZN.

Zajema ontološka in znanstvena spoznanja o posameznih pojavih, ki jih ZN preučuje ter etične vrednote in osebnostne značilnosti strokovnjakov ZN.

Profesionalne vloge MS po P. Benner.

Vloga nudenja pomoči, vloga učitelja in zdravstvenega vzgojitelja, vloga diagnostika in nadzornika (monitorja) pacientovega funkcioniranja, učinkovito obvladovanje hitro spreminjajočih se situacij, madzor nad izvajanjem ZN, aginacijske in delovne kompetence

 

Temeljni elementi sodobne ZN.

12 elementov: lastna filozofija, izobraževanje, organizacija ZN, strokovno izpopolnjevanje, raziskovanje, teorije in modeli ZN, sodobna metoda dela, standardi v ZN, dokumentacija ZN, terminologija ZN, negovalne diagnoze, zakonodaja.

Teoretični modeli in njihova vrednost.

Družbena vrednost: kaj prinaša, določa v širšem družbenem smislu – Henderson: določila je mesto ZN; kaže se skozi etiko: lahko se razrešijo mnoge dileme, lahko je vodič MS

Kompatibilnost ali skladnost: model je koristnejši, čim bolj je skladen s sistemom zdravstvenega varstva in čim bolj je skladen s kulturnimi vrednotami, v katerem okolju delujejo MS

Popolnost: popoln je, če določa prioriteto v izvajanju ZN; če dobro funkcionira v praksi; če prakso dobro dopolnjuje; če dobro izpolnjuje predpise; če je logično – kritičen naproti koristnosti

Izvedljivost oz. praktična uporabnost: dovoljuje se uporaba vseh resursov

Zahteve stroke: kakšna so pričakovanja oz. potrebe v neki stroki

Sodobna ZN.

  1. stoletje: do sredine – praktičnost in tehnična orientiranost ZN; 2.pol.20.st. – razvoj ZN, poklica, orientiranost ZN k bolnemu ali zdravemu, vpliv medicine in družboslovnih ved (holistični pristop); P je središče dogajanja, njegova vloga je enakovredna, sodeluje pri ZN à sam zase je odgovoren, spoštuje odločitve, mnenja, želje, ima lastne pristojnosti, stališča in vrednote; ZN temelji na kakovosti, avtonomiji in kontinuiteti; mejnik 1950!

Standardi izida.

Kaj smo dosegli; definira pričakovane spremembe po opravljeni ZN, s tem ocenjujemo stopnjo kakovosti ZN (izboljšanje ali poslabšanje stanja P).

Kako pridobivamo podatke?

Lahko jih pridobimo primarno (pacient nam jih sam poda) ali sekundarno (dobimo jih od svojcev, članov tima ZN, člani zdravstvenega tima, dokumentacija ZN).

Tehnike: intervju (negovalna anamneza), opazovanje, merjenje

Gibanje (dejavniki)

Dejavniki tveganja: debelost, izguba senzoričnih in motoričnih funkcij, močan artritis, močna oslabelost, amputacija…

Dejavniki, ki vplivajo na gibanje: biološki (razvoj, staranje, telesni faktorji – konstitucija, čutila, telesna moč), psihični, sociokulturni, faktorji okolja

Procesna metoda dela.

Narekuje MS, kako naj dela. Teoretična znanja prenašamo v prakso. Ta metoda omogoča racionalen, logičen in na osnovi znanja utemeljen pristop pri reševanju ugotovljenega zdravstvenega stanja Pacienta

Značilnosti terapevtskega odnosa.

Empatija, zaupanje, partnerstvo – vzajemnost, tajnost – zasebnost, komuniciranje

Aktualni/kolaborativni problem.

Aktualni problem – problem, ki je že prisoten

Kolaborativni problem = sodelujemo z drugimi strokovnjaki, npr. z zdravnikom

 

Zakaj filozofija ZN?

Pojasnjuje osebne in strokovne vrednote ter etična načela, ki jih mora upoštevati ob stiku s P in njegovimi svojci. Je bistven, temeljni element sodobne ZN in izhodišče za razvijanje ostalih temeljnih elementov. Služi za vodilo razvoju teorije in prakse ZN, obenem pa s svojimi načeli in vrednotami obvezuje pripadnike stroke, da se teh načel držijo tudi v praksi.

Obdobja razvoja poklica MS.

Intuitivno-impirična doba (à6.st.), doba organiziranega priučevanja (500-1000, 1000-1500, 1500-1700, 1700-1860), doba modernega sestrinstva (1860-1945), sodobno obdobje (1945à)

 

Izvor besede MS.

Nurse = oseba, ki hrani, vzreja ali ščiti drugega

Nutrix = mater, ki hrani; tudi dojilja

Medicinska sestra v slovenskem jeziku.

 

Standardi strukture.

Nanašajo se na izvedbo ZN (organiziranost, št., izobraženosti kadra, prostor, pripomočki, oprema)

Opiši značilnosti standardov!

Odražajo vidike sodobne ZN, najnovejše ugotovitve raziskovalnega dela, podprte s praktičnimi izkušnjami, strokovno usposobljenost in pristojnosti članov negovalnega tima, tudi specifičnost posameznega področja ZN. Opredeljujejo pogoje za izvajanje ZN in pričakovane rezultate.

Primarno zdravstveno varstvo.

Obsega osnovno zdravstveno dejavnost (splošna in družinska medicina, pediatrija, specialisti šolske medicine, zobozdravstvo, ginekologija, patronažna dejavnost) in lekarniška dejavnost.

Aktivna vloga MS.

Ugotavlja potrebe po ZN, načrtuje, izvaja in vrednoti ZN za posameznika, družino in skupino; sodeluje pri realizaciji DTP; izvaja zdravstveno vzgojo in svetuje zdravim in bolnim posameznikom, družinam in skupinam; skrbi za organizacijo dela; vključuje se v razvojno raziskovalno dejavnost; vodi negovalni tim; je član zdravstvenega tima, kjer je odgovorna za področje ZN, sodeluje pa pri načrtovanju in izvajanju celotne zdravstvene oskrbe pacienta.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja