Vloga medicinske sestre pri vzgoji pacienta, ki prejema antikoagulantno terapijo

IDENTIFIKACIJA PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE

Staranje prebivalstva je povezano z večjo pojavnostjo kroničnih bolezni, predvsem srčno-žilnih in z večjim tveganjem za trombembolitične dogodke (Jošt et. al, 2011).

Antikoagulacijsko zdravljenje se uporablja za preprečevanje trombembolitičnih dogodkov, povzročenih s strdki, kot so na primer: globoka venska tromboza, pljučna embolija, tromboza pri pacientih z atrijsko fibrilacijo ali umetnimi srčnimi zaklopkami (Lokar in Lokar, 2012).

Antikoagulacijska zdravila preprečujejo nastajanje strdkov v žilah in v srcu. Za dolgotrajno antikoagulacijsko zdravljenje uporabljamo kumarine, ki so v obliki tablet (Jošt et. al, 2011).

REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE

Pri uporabi Marevana in Sintroma, ko bolniki jemljejo zdravila po individualni shemi je potrebno redno spremljati in nadzorovati čas strjevanja krvi, saj bo le tako antikoagulantno zdravljenje varno in učinkovito.. Rezultat merjenja izrazimo, kot INR (iz angleščine International Normalised Ratio – mednarodno umerjeno razmerje). Antikoagulacijsko zdravilo je učinkovito in varno, kadar je INR v ciljnem območju. Za večino bolnikov je ciljno območje INR med 2,0 in 3,0. Pri bolnikih, ki so zelo ogroženi za nastanek strdkov, je ciljno območje INR višje – med 2,5 in 3,5. Ciljno območje INR mora biti vedno zapisano na izvidu, ki ga pacient prejme ob obisku v antikoagulantni ambulanti. Kadar je INR pod 2,0 se zveča tveganje za nastanek strdkov v žilah ali srcu, ob INR nad 3,0 pa se zveča tveganje za krvavitev.  Da bi dosegli in vzdrževali ciljno območje INR, so potrebni redni kontrolni pregledi (Mavri, 2010).

Pri novih peroralnih antikoagulantnih zato rutinsko spremljanje časa strjevanja krvi ni potrebno. Jemanje tako imenovanih novih antikoagulantov ni več osnovano na individualni shemi, ampak je odmerek prilagojen večini pacientov.

Podatek o antikoagulantnem učinku zdravila  pa je ključen za ustrezno ukrepanje v primerih kot so: krvavitev ali trombembolija med zdravljenjem, nujni in veliki posegi, namerno ali nenamerno zaužitje prevelikega odmerka, poslabšanje ledvične ali jetrne funkcije, ocena kompliance ter ob sumu na interakcijo z drugimi zdravili.

Ob zdravljenju z dabigatranom ali rivaroksabanom se podaljšajo koagulacijski testi. Klasični koagulacijski testi: trombinski čas (TČ), aktivirani parcialni tromboplastinski čas (APTČ), protrombinski čas (PČ), aktivirani čas strjevanja krvi (ACT) so primerni le za kvalitativno oceno antikoagulantnega učinka dabigatrana ali rivaroksabana.

Za kvantitativno oceno AK učinka (merjenje koncentracije zdravila v plazmi), pa moramo uporabiti specifične koagulacijske teste, prilagojene za posamezno zdravilo. Rezultat koagulacijskega testa je odvisen tudi od farmakokinetike posameznega zdravila, zato je podatek o času zaužitja zdravila pred odvzemom krvi za koagulacijske preiskave ključen za njegovo interpretacijo. Za kvalitativno oceno AK učinka dabigatrana določimo APTČ ali TČ.

Za kvantitativno oceno, oziroma določitev koncentracije dabigatrana v plazmi, pa lahko uporabimo le specifični, za dabigatran posebej prilagojeni trombinski čas (Hemoclot thrombin inhibitor). Za kvalitativno oceno AK učinka rivaroksabana določimo PČ (ocenjujemo rezultat v sekundah, ne pa vrednost INR, ki je prilagojena izključno za vodenje zdravljenja s kumarini). Za kvantitativno oceno, oziroma določitev koncentracijerivaroksabana v plazmi, pa lahko uporabimo le specifični, za rivaroksaban posebej prilagojeni test določanja aktivnosti faktorja X (anti-Xa) (Mavri, 2012).

ZAPLETI ANTIKOAGULANTNE TERAPIJE

  • Krvavitev iz nosu,
  • Krvavitev v očesno veznico,
  • Krvavitev iz dlesni,
  • Krvavitev v kožo, podkožje, mišičje,
  • Krvavitev iz prebavil (z blatom),
  • Krvavitev iz rodil
  • Krvavitev v možgane,
  • Krvavitev iz sečil (z urinom) (Mavri, 2010).

Medicinska sestra pacienta in svojce seznani z navodili, ki jih morajo upoštevati pri antikoagulantnem zdravljenju in tako skrbi za dobro osveščenost bolnikov o njihovi antikoagulantni terapiji, Razloži jim, zakaj je pomembno, da se pacient natančno drži predpisane sheme jemanja antikoagulantnega zdravila, ki jo prejme ob vsakem pregledu v antikoagulanti ambulanti in kako ravnati v primeru zapletov. Medicinska sestra posebno pozornost nameni skupnemu pregledu vzorca sheme in bolniku razjasni pomisleke in vprašanja, ki jih ima glede razumevanja sheme jemanja zdravil. Bolnike seznani kaj pomeni rezultat meritve izražen v INR enotah in kakšno je njihovo ciljno obdobje glede na njihovo diagnozo (Žontar in Jošt, 2011).

Pri novih antikoagulantih je spremljanje bolnika manj pogosto. Po uvedbi rivaroksabana so potrebni redni pregledi: po treh tednih, ko zmanjšamo odmerek zdravila, ter po treh in šestih mesecih zdravljenja, ko se odločamo o ukinitvi zdravila. Če je potrebno podaljšano zdravljenje, bolnika kontroliramo enkrat letno v antikoagulacijski ambulanti (Mavri, 2012).

Ob uvedbi antikoagulantne terapije je smiselno bolnika vključiti v zdravstveno-vzgojno svetovanje o antikoagulantni terapiji, kjer se bolnika pouči o zdravilu. Pomembno je da se bolnika seznani s shemo jemanja zdravil ter o pomembnosti kontrol v pristojni antikoagulanti ambulanti. Bolniku je potrebno razložiti, kaj storiti v primeru pozabljenega odmerka, kakšne prilagoditve prehrane so pomembne ter ga seznaniti z možnimi zapleti, ter ukrepanja v pojavu le-teh (Štuhec, 2007).

KRITIČNO MNENJE

Menim, da ima medicinska sestra ima pri vzgoji pacienta, ki prejema antikoagulantno terapijo veliko vlogo. Pomembno je da pacienta seznani na kaj mora biti pozoren pri jemanju zdravil. Sama sem imela priložnost poslušati zdravstveno vzgojno svetovanje za paciente, ki prejemajo antikoagulantno terapijo, ki deluje v okviru antikoagulantne ambulante na Kliniki Golnik.

Diplomirana medicinska sestra je najprej predstavila namen jemanja zdravil, nato pa so sledila kratka navodila o življenju z antikoagulantno terapijo. Izvajalka je predstavila možne zaplete pri jemanju terapije ter pacienta opozorila kdaj mora nujno obiskati izbranega zdravnika oziroma dežurno službo. Govor je bil tudi o prehrani, ki pa pri jemanju t.i. novih antikoagulantov nima velikega vpliva, potreben je le nadzor nad količino zaužitega alkohola, velja pa tudi absolutna prepoved jemanja prehranskih dopolnil, ki vsebujejo šentjanževko. Menim, da si je za pacienta medicinska sestra vzela dovolj časa in jima omogočila, da postavita kakšno vprašanje. Morda sem pogrešala le možnost (npr. telefonsko številko), kamor lahko pacient pokliče v primeru vprašanj, ki se mu porajajo ob prihodu domov.

Menim, da je medicinski sestri v veliko oporo pri vzgoji pacientov program Trombo.net, kjer najdemo predstavitev posameznih antikoagulantnih zdravil.

 

4 LITERATURA

Jošt M., Oblak E., Nanut A., 2011. Svetovanje bolnikom, ki prejemanjo antikoagulantno zdravljenje. V: Toni J., Mrhar A., in Košnik M. (ured.), Klinična farmacija: Antikoagulantna terapija. Golniški simpozij 2011, zbornik prispevkov. Golnik, 20. september 2011, str. 9 – 23. Dostopno na: http://www.klinika-golnik.si/uploads/klinika-golnik-files/golniski_simpozij_2011_klinicna_farmacija_zbornik_prispevkov.pdf, 29.2.2016

Lokar L., Lokar M., 2012 Antiagregacijska in antikoagulantna zdravila. Maribor: Univerzitetni klnični center Maribor, Klnika za interno medicino, Oddelek za kardiologijo in angiologijo, Center za transfuzijsko medicino

Mavri A., 2010. Protitrombotično zdravljenje pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo in atrijsko fibrilacijo.  Dostopno na: http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:http://www.trombo.net/HYPERLINK “http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:http://www.trombo.net/&gws_rd=cr&ei=dLLUVpf1Dcn-UJPTqtgO”&HYPERLINK “http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:http://www.trombo.net/&gws_rd=cr&ei=dLLUVpf1Dcn-UJPTqtgO”gws_rd=crHYPERLINK “http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:http://www.trombo.net/&gws_rd=cr&ei=dLLUVpf1Dcn-UJPTqtgO”&HYPERLINK “http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:http://www.trombo.net/&gws_rd=cr&ei=dLLUVpf1Dcn-UJPTqtgO”ei=dLLUVpf1Dcn-UJPTqtgO, 29.2.2016

Mavri A., 2012. Priročnik za uporabo novih peroralnih antikoagulacijskih zdravil v klinični praksi. Dostopno na: http://www.trombo.net/docs/AKprirocnik2.pdf, 3.1.2016

Štuhec L. 2007. Zdravtvenovzgojno delo medicinske sestre v ambulanti za trombotične bolezni. Diplomsko delo. Univerza v Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede.

Žontar T., Jošt M. 2011. Svetovanje bolnikom, ki prejemanjo antikoagulantno zdravljenje. V: Toni J., Mrhar A., in Košnik M. (ured.), Klinična farmacija: Antikoagulantna terapija. Golniški simpozij 2011, zbornik prispevkov. Golnik, 20. september 2011, str. 87 – 93. Dostopno na: http://www.klinika-golnik.si/uploads/klinika-golnik-files/golniski_simpozij_2011_klinicna_farmacija_zbornik_prispevkov.pdf, 29.2.2016

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja