Izpitna vprašanja za nevrologijo

A   – kar je dopisano v ležeči pisavi so komentarji

 

1. MED KVANTITATIVNE MOTNJE ZAVESTI SPADAJO:
2. a) Somnolenca
3. b) Sopor
4. c) Delirij
5. d) Koma
6. e) Zamračenost

 

Pravilni odgovori a, b, d

 

2. POSTOPEK FORMALNEGA UGOTAVLJANJA VSEBUJE:
3. a) natančno upoštevanje izodiščnih pogojev
4. b) ugotovitev kliničnih znamenj možganske smrti
5. c) le ugotavljanje prenehanja delovanja obeh hemisfer velikih možganov
6. d) dopolnilne instrumentalne preiskave
7. e) dokaz ireverzibilnosti prenehanja možganskih funkcij

a,b,d,e

 

3. NAJHUJŠA OBLIKA SEK. MOTNJE INTELIGENCE JE:
4. a) idiotija
5. b) demenca
6. c) oligofrenija

       → GLAVNI SIMPTOM PRI TEJ OBLIKI JE:

1. d) afazija
2. e) apraksija
3. f) motnja spomina

 

b, f

 

4. DESNA HOMONIMNA HEMIANOPSIJA KAŽE NA OKVARO:
5. a) desnega vidnega živca (=nazalni del)
6. b) obtične hiazme
7. c) levega obtičnega traktusa
8. d) desnega obtičnega traktusa
9. e) desnega zatilnega režnja

 

a, c

 

5. ZA HORNEJEV SINDROM JE ZNAČILNO:
6. a) da je očesna reža razširjena
7. b) da je očesna reža zožena (=ptoza)
8. c) midriaza
9. d) mioza
10. e) eksoftalmus (enoftalmus)

     → IN NASTANE PRI OKVARI:

1. f) simpatičnih poti oz vlaken
2. g) parasimpaičnih vlaken
3. h) n. okulomotoriusa
4. i) n. oftalmikusa
5. j) m. vazokonstriktor pupile

 

b ,d, f, h

 

6. PRI POPOLNI OKVARI III MOŽGANSKEGA ŽIVCA NASTANE:
7. a) ptoza
8. b) mioza
9. c) midriaza
10. d) divergentni strabizem
11. e) diplopija

 

a, c, d

 

 

7. PRI OKVARI SPODNJEGA MOTORIČNEGA NEVRONA NASTANE:
8. a) pareza
9. b) atrofija mišic
10. c) hiperrefleksija
11. d) hiporefleksija, arefleksija
12. e) spastičnost

 

a, b, d

 

8. PRI OKVARI SPINOTALAMIČNE POTI V TORAKALNEM SEGMENTU HRBTENJAČE NA DESNI STRANI UGOTOVIMO:
9. a) senzibilitetni izpad disociranem tipu na levi spodnji okončnini
10. b) senzibilitetni izpad disociranem tipu na desni spodnji okončnini
11. c) senzibilitetni izpad disociranem tipu na levi zgornji in spodnji okončnini
12. d) izgubo globoke senzibilitete na desni spodnji okončini
13. e) izgubo globoke senzibilitete na levi spodnji okončini

 

a, d

 

9. PERONEALNO HOJO VIDIMO PRI OKVARI:
10. a) tibialnega živca
11. b) peronealnega živca
12. c) dorzifleksorjev stopal
13. d) piramidne poti
14. e) bazalnih ganglijev

 

b, c

 

10. PRI GERSTMANOVEM SINDROMU UGOTOVIMO:
11. a) agnozijo prstov
12. b) apraksijo levice
13. c) agrafijo
14. d) akalkulijo
15. e) dezorietacijo levo-desno

 

a, c, d, e

 

11. NAJPOMEMBNEJŠI DEJAVNIKI TVEGANJA ZA MOŽGANSKO KAP: (verjetno)
12. a) arterijska hipertenzija
13. b) atrijska fibrilacija
14. c) kronična pljučna obstruktivna bolezen
15. d) sladkorna bolezen
16. e) hiperlipidemija

 

a, b

 

12. TIPIČNA MESTA ZA HIPERTENZIVNO ZNOTRAJMOŽGANSKO KRVAVITEV SO:
13. a) možganski gangliji
14. b) možganski režnji
15. c) mali možgani
16. d) možgansko deblo
17. e) hipofiza

 

a, c, d ???

 

13. TUMORJI ŽIVČNIH OVOJNIC SO:
14. a) astrocitomi
15. b) meningeom
16. c) kraniofaringeom
17. d) nevrofibrosarkom
18. e) nevrinom

 

d, e

 

 

14. SIMPTOMI IN ZNAKI POVIŠANEGA ZNOTRAJ LOBANJSKEGA TLAKA SO:
15. a) glavobol
16. b) slabost, bruhanje
17. c) hemipareza
18. d) zastojna papila
19. e) ataksija

 

a, b, d

 

15. NAJPOMEMBNEJŠE DG. METODE PRI MULTIPLI SKLEROZI:
16. a) magnetna resonanca
17. b) CT glave
18. c) lumbalna punkcija
19. d) EEG
20. e) EMG

 

a, c

 

16. PARKINSONOVO BOLEZEN ZDRAVIMO Z:
17. a) preparati L-dope
18. b) antiepileptiki)
19. c) kortikosteroidi
20. d) MAO-B inhibitorji
21. e) dopaminksimi agonisti

 

a, e, (odgovor d ???)

 

17. PRI AMIOTROFIČNI LATERALNI SKLEROZI PRI KLINIČNEM PREGLEDU UGOTOVIMO:
18. a) znake za prizadetost zgornjega motoričnega nevrona
19. b) znake za prizadetost spodnjega motoričnega nevrona
20. c) cereberalne znake
21. d) senzibilitetne izpade
22. e) parkinsonizem

   → IN JO POTRDIMO Z:

1. f) CT glave
2. g) EMG
3. h) EEG
4. i) magnetno resonanco
5. j) evociranimi potenciali

 

a, b, g

 

18. ZA EPIDURALNO KRVAVITEV JE ZNAČILNO:
19. a) nastane zaradi rupture srednje meningealne arterije
20. b) kri se nabira med duro in arhnoideo
21. c) lahko nastane “lucidni interval” (kratek)
22. d) ugotovimo Hutchinsonovo zenico (na isti strani kot epiduralni hematom)
23. e) nastanejo kvalitativne motnje zavesti (predvsem kantitativne)

 

19. ZA SUBAKUTNO DEGENERACIJO HRBTENJAČE JE ZNAČILNO:
20. a) nastane zaradi pomanjkanja vitamina B1
21. b) okvarjeni so zadnji stebrički in piramidni progi
22. c) nastane po op odstranitvi želodca
23. d) zdravimo jo z vitaminom B12
24. e) izmerimo znižane vrednosti vitamina B1 v serumu

 

b, c, d

 

20. PRI POLIRADIKULITUSU GULLIAIN-BARRE UGOTOVIMO:
21. a) ascedentne proge
22. b) albumino-citološko disociacijo
23. c) patološki EEG (običajno ne)
24. d) znižane prevodne hitrosti
25. e) pleocitozo v likvorju (ne, ↑ albumini, celice normalne!)

     → IN GA ZDRAVIMO Z:

1. f) humanimi imunoglobulini
2. g) kortikosteroidi (niso indicirani, razen pri rekurentnih)
3. h) plazmoferezo (v hudih primerih tudi plazmofereza!!)
4. i) antiholinesterazami
5. j) antiepileptiki

 

a, b, d, f

 

B   – kar je dopisano v ležeči pisavi so komentarji

 

1. POD KVALITATIVNE MOTNJE ZAVESTI SPADAJO:
2. a) somnolenca
3. b) sopor
4. c) delirij
5. d) koma
6. e) zamračenost

 

Pavilni odgovori so c, e

 

2. PRI APALIČNEM SINDROMU JE OKVARJEN DEL ŽIVČEVJA:
3. a) možgansko deblo
4. b) hemisferij velikih možganov
5. c) hrbtenjača
6. d) možganski živci
7. e) spinalni živci

 

b

 

3. PRI PRETRESU MOŽGANOV LAHKO NASTANE:
4. a) anterogradna amnezija
5. b) demenca
6. c) retrogradna amnezija
7. d) amnestični sindrom
8. e) oligofrenija

 

a, c, (odogovor d ???)

 

4. BITEMPORALNA HEMIANOPSIJA KAŽE NA OKVARO:
5. a) vidnega živca
6. b) optične hiazme
7. c) obtičnega traktusa
8. d) obtične radiacije
9. e) primarne vidne skorje

 

b

 

5. HUTCHINSONOVO ZENICO JE ZNAČILNO:
6. a) zenica je na eni strani razširjena
7. b) zenica je na eni strani zožena
8. c) zenica nima direktne reakcije na osvetlitev
9. d) zenica nima indirektne reakcije na osvetlitev
10. e) nasprotna zenica ima direktno in indirektno reakcijo na osvetlitev

→ IN NASTANE PRI OKVARI:

1. f) n. abducensa
2. g) n. trohlearisa
3. h) n. okulomotoriusa
4. i) n. oftalmikusa
5. j) n. facialisa

 

a, c, d, h

 

6. PRI OKVARI N. ABDUCENSA NASTANE:
7. a) divergentni strabizem
8. b) konvergentni strabizem
9. c) ptoza
10. d) mioza
11. e) diplpija

 

b

 

 

 

 

7. ZA OKVARO ZGORNJEGA MOTORIČNEGA NEVRONA JE ZNAČILNO:
8. a) pareze
9. b) povišanje mišičnega tonusa
10. c) znak babinskega
11. d) atrofija mišic
12. e) živahni miotatični refleksi

 

a, b, c, e

 

8. PRI OKVARI DESNE CEREBRALNE(?? VERJETNO JE MIŠLJENO CEREBELARNE?!) HEMISFERE UGOTOVIMO:
9. a) ataksija levih udov
10. b) ataksija desnih udov
11. c) senzibilitetne motnje po hemitipu na desni strani
12. d) motnje ravnotežja pri hoji in stoji
13. e) nistagmus

 

?????? a, b, d, e

 

9. RACAJOČA HOJA POMENI OKVAR:
10. a) dorzifleksorjev obeh stopal
11. b) glutealne muskulature
12. c) obeh peronealnih živcev
13. d) piramidne poti
14. e) bazalnih ganglijev

 

b

 

10. PRI MOTORIČNI AFAZIJI JE MOTENOč
11. a) razumevanje govora
12. b) imenovanje
13. c) fluentnost govora
14. d) pisanje
15. e) ponavljanje

 

b, c, d, e

 

11. MOŽGANSKO KAP UGOTOVIMO Z:
12. a) kliničnim pregledom
13. b) lumbalno punkcijo
14. c) CT glave
15. d) EEG (v pomoč, ni značilen)
16. e) EMG

 

a, c

 

12. ZA SUBARAHNOIDNO KRVAVITEV SO ZNAČILNI NASLEDNJI ZNAKI IN SIMPTOMI:
13. a) nenaden močan glavobol
14. b) hemipareza
15. c) znaki meningealnega draženja
16. d) ataksija okončin
17. e) motorična afazija

 

a, c

 

13. NEVROEPITELIJSKI MOŽGANSKI TUMORJI SO:
14. a) astrocitomi
15. b) ologodendrogliom
16. c) kraniofaringeom
17. d) glioblastom
18. e) nevrinom

 

a, b, d

 

 

 

14. ZA KLINIČNO ZANESLJIVO OBLIKO MULTIPLE SKLEROZE MORAMO UGOTOVITI:
15. a) en zagon
16. b) dva zagona
17. c) dve klinični žarišči
18. d) eno klinično žarišče
19. e) eno klinično in eno paraklinično žarišče

 

???? b, c, e ????

NOV McDONALDOW KRITERIJ –> KLINIČNO + MRI ŽARIŠČA

 

15. ZAGONE PRI MULTIPLI SKLEROZI ZDRAVIMO Z:
16. a) citotatiki
17. b) kortikosteroidi
18. c) antiepileptiki
19. d) miorelaksansi
20. e) analgetiki

 

b

 

16. PRI PARKINSONOVI BOLEZNI UGOTOVIMO:
17. a) tremor
18. b) rigor
19. c) diskinezije
20. d) bradikinezijo
21. e) dobro odzivnost na dopaminske agoniste

 

a, b, d, e

 

17. NAJPOGOSTEJŠA FOKALNA DISTONIJA JE:
18. a) hemibalizem
19. b) horea
20. c) spazmodični toritkolis
21. d) atetoza
22. e) torzijska distonija

→ IN JO ZDRAVIMO Z:

1. f) antiholinergiki
2. g) z botulinovim toksinom
3. h) nevroleptiki
4. i) L-dopo
5. j) tricikličnimi antidepresivi

 

c, f, g

 

18. ZGODNJE KOMPLIKACIJE KRANIOCEREBRALNIH POŠKODB SO:
19. a) intrakranialni hematomi
20. b) posttravmatska encefaloatija
21. c) psevdotumor cerebri
22. d) poškodbe možganskih živcev
23. e) posttravmatska encefalopatija

 

a, d

 

19. ZA WILSONOVO BOLEZEN JE ZNAČILNO:
20. a) da je dedna bolezen
21. b) motena je presnova bakra
22. c) okvarjeni so bazalni gangliji
23. d) nastane zaradi pomanjkanja vitamina B12
24. e) okvarjena so jetra
25. f) Kayser-Fleischnerjev oborč

 

a, b, c, e, f

 

 

 

 

20. PRI MIASTENIJI GRAVIS UGOTOVIM:
21. a) hitro utrujanje po mišičnem naporu
22. b) senzibilitetne motnje
23. c) piramidne znake
24. d) pozitiven prostigminski test
25. e) patološki EMG

 

a, d, e

 

C   – kar je dopisano v ležeči pisavi so komentarji

 

1. PRI VKLENJENI ZAVESTI (LOCKED-IN SINDROM) SO OKVARJENE NASLEDNJE MOŽGANSKE STRUKTURE:

1. Motorične proge v možganskem deblu
2. Hemisferi velikih možganov
3. Senzorične proge
4. Hrbtenjača
5. Mali možgani

 

Pravilni odogovori: a, c

 

1. OPTIČNA AGNOZIJA KAŽE NA OKVARO:

1. Optičnega traktusa
2. Aree parastiate in peristriate dominantne hemisfere
3. Optičnega živca
4. Optične radiacije
5. Aptične hiazme

 

b

 

1. ZA NISTAGMUS VELJA:

1. So nehoteni ritmični gibi oči
2. Pojavi se pri okvari ravnotežnega aparata
3. Pojavi se pri akinetsko – rigidnem sindromu
4. Pojavi se pri okvari piramidne proge
5. Pojavi se pri okvari malih možganov

 

a, b, e

 

1. PRI CENTRALNI OKVARI PAREZI N. FACIALISA:

1. Bolnike ne more nagubati čela in ima izravnane gube na čelu à obratno
2. Bolnik ima povešen ustni kot, ki se pri gibih ne premika
3. Slabše čuti polovico obraza
4. Ima ojačan maseterski refleks
5. Slabše okuša

à OKVARJENA PA JE:

1. Kortikospinalna proga
2. facialis
3. Kortikobulbarna proga
4. Mali možgani
5. Trigeminus

 

b, odgovor e ??? , h

 

1. ZA FASCIKULACIJE VELJA:

1. So hitre, nehotene kontrakcije ene motorične enote
2. So hitre, nehotene kontrakcije enega mišičnega vlakna
3. Se pojavijo pri okvari zgornjega motoričnega nevrona
4. Se pojavijo pri okvari spodnjega motoričnega nevrona
5. Spremlja jih atrofija mišic

 

a, d, e

 

1. ANOZOGNOZIJA JE:

1. Je nesposobnost prepoznavanja predmetov
2. Je nesposobnost prepoznavanja obrazov
3. Je nesposobnost izvajanja veščih gibov
4. Je nesposobnost registriranja lastne pareze
5. Je nesposobnost govora

à IN NASTANE PRI OKVARI:

1. Desnega parietalnega režnja = nedominantne hemisfere
2. Levega čelnega režnja
3. Levega temporalnega režnja
4. Malih možganov
5. Primarnega vidnega korteksa

 

d, f

 

1. ZA PARKINSONOVO HOJO JE ZNAČILNO:

1. Trup je nagnjen naprej, vsi sklepi na udih so lahno upognjeni
2. Nastane pri okvari bazalnih ganglijev
3. Koraki so kratki, drsajoči, brez spremljave rok
4. Hoja je škarjasta
5. Bolnikovo stopalo se med hojo poveša

 

a, b, c

 

1. MED GENERALIZIRANE EPILEPTIČNE NAPADE PRIŠTEVAMO:

1. Tonočno – klonične napade tip grand mal
2. motorične Jacksonove napade
3. absence
4. kompleksne žariščne napade
5. senzorične Jacksonove napade

 

a, c

 

1. MED PRIMARNE GLAVOBOLE UVRŠČAMO

1. Migreno
2. Glavobol v rafalih
3. Glavobol zaradi možganskega tumorja
4. Glavobol tenzijskega tipa
5. Glavobol ob subarahnoidni krvavitvi

 

a, b, d

 

1. ZA POLIMIOZITIS VELJA:

1. Je dedna miopatija
2. Je avtoimunska bolezen
3. Predvsem so prizadete proksimalne mišične skupine
4. Pri nevrološkem pregledu ugotovimo motnje senzorike
5. V serumu so povišani mišični encimi

 

b, c, e

 

1. PRI POLINEVROPATIJI V NEVROLOŠKEM STATUSU UGOTOVIMO

1. Motnje senzibilitete po tipu rokavu in nogavic
2. Ugasle distalne miotatične reflekse (npr. Ahilov refleks)
3. Piramidne znake
4. Znake okvare malih možganov
5. Težave pri hoji p oprstih in petah

à VZROK ZA POLINEVROPATIJO PA JE LAHKO:

1. Genetski
2. Sladkorna bolezen
3. Neoplazma
4. Ledvična insuficienca ??? uremia – da
5. Kronične infekcije

 

a, b, e, f, g, h, j, odgovor i ????

 

1. PRI OKVARI RADIALNEGA ŽIVCA UGOTOVIMO:

1. Visečo roko
2. Oslabelost ekstenzorjev zapestja in prstov
3. Senzibilitetne motnje na palčevi strani dlani
4. Senzibilitetne motnja po palčevi strani hrbtišča roke
5. Krempljasto roko

 

a, b, c, d

 

 

1. ZA ALKOHOLNO ENCEFALOPATIJO (Wernicke-Korsakow) JE ZNAČILNO:

1. Nastane zaradi pomanjkanja vitamina B1
2. Nastane zaradi pomanjaknja vitamina B12
3. V klinični sliki prevladujejo: ataksija, akcijski tremor, nistagmus, okvare n. Anducensa
4. Zdravimo jo z Apaurinom
5. Zdravimo jo z vitaminom B1

 

a, c, e

 

1. V CEREBROSPINALNEM LIKVORJU PRI TBC MENINGITISU UGOTOVIMO

1. Limfocitno pleocitozo
2. Povečane koncentracije glukoze
3. Znižane koncentracije glukoze
4. Povišane beljakovine
5. Bacile tuberkuloze

 

a, c, d, e

 

1. ZA MB ALZHEIMER VELJA:

1. Je progresivna demenca
2. Je dedna bolezen
3. CT glave pokaže možgansko atrofijo
4. Lahko jo zdravimo z inhibitorji acetilholinesteraze
5. Nastane zaradi pomanjaknaj vitamina B12

 

a, b, c, d

 

1. REDKEJŠE DEMIELINIZACIJSKE BOLEZNI SO:

1. Parkinsonova bolezen
2. Akutni disemirani encefalomielitis = ADEM
3. Multipla skleroza
4. Akutni hemoragični encefalomielitis
5. Creutzfeld-jakobova bolezen

 

b, d

 

1. NAJBOLJ POGOSTE MOŽGANSKE METASTAZE SO:

1. Karcinom prostate
2. Karcinom dojke
3. Karcinom bronha
4. Hipernefrom
5. Karcinom glave in zatilja

 

b, c, d

 

1. ISHEMIČNO MOŽGANSKO KAP LAHKO ZDRAVIMO Z:

1. Trombolizo
2. Antiagregacijskimi zdravili
3. Antiepileptiki
4. Beta interferonom
5. Tricikličnimi antidepresivi

 

[wp_ad_camp_1]

 

1. PRI ISHEMIJI MOŽGANSKEGA DEBLA UGOTOVIMO:

1. Motnje koordinacije udov
2. Okvaro možganskih živcev
3. Znake piramidne okvare
4. Znake okvare spinotalamične proge
5. Aprakcijo

 

a, b, c, d

 

1. ZA PSEVDOTUMOR MOŽGANOV (BENIGNA INTRAKRANIALNA HIPERTENZIJA) VELJA:

1. Ugotovimo znake povišanega intrakranialnega tlaka
2. Ugotovimo okvaro piramidne proge
3. Ugotovimo okvaro malih možganov
4. Pri lumbalni punkciji ugotovimo povišan krvni tlak
5. CT glave pokaže možganski tumor NE, pri psevdotumorju ni tumorja!

 

a

 

D   – kar je dopisano v ležeči pisavi so komentarji

 

 

1. KVANTITATIVNE MOTNJE ZAVESTI SO:
2. Somnolenca
3. Zamračenost
4. Sopor
5. Delirantno skaljena zavest
6. Koma

 

a, c, e

 

2. OKVARA OPTIČNE HIAZME POVZROČI
3. Kontralateralno homonimno hamianopsijo
4. Bitemporalno hemianopsijo
5. Nazalni izpad vidnega polja
6. Optično agnozijo

 

b

 

3. ZA BULBARNO PARALIZO JE ZNAČILNO:
   1. Dizartrija
   2. Disfagija
   3. Homonimna hemianopsija
   4. Atrofija in fascikulacije jezika
   5. Okvara n. facialisa po centralnem tipu

 

a, b

 

4. HOREATIČNI ZGIBKI SO:
   1. Hitre nehotene kontrakcije mišičnih vlaken, ki pripadajo eni motorični enoti
   2. Sunkoviti, neritmični, asinhroni zgibki udov in telesa
   3. Močne kontrakcije mišic trupa in vratu
   4. Ritmični gibi delov telesa

 

b

 

5. ZA OKVARO ZGORNJEGA MOTORIČNEGA NEVRONA JE ZNAČILNO:
   1. Izguba mišične moči z atrofijami in fascikulacijami
   2. Znižanje mišičnega tonusa
   3. Ojačani miotatični refleksi
   4. Pojav patoloških refleksov

 

c, d

 

6. ZNAK BABINSKEGA JE:
   1. Plantarni odzivc v fleksiji
   2. Plantarni odziv v ekstenziji
   3. Ni plantarnega odziva
   4. Refleks prijemanja

 

b

 

7. PRI CEREBELARNI OKVARI SE POJAVI
   1. Ataksija hoje
   2. Cerebelarni tremor
   3. Pareza
   4. Disdiadohakineza

 

a, b, d

 

8. ZA TALAMIČNI SINDROM JE ZNAČILNO:
   1. Hipalgezija
   2. Hiperpatija
   3. Disocirano motnjo senzibilitete
   4. Izguba vseh senzoričnih kvalitet

 

b, odgovor d ???

 

9. PRI OKVARAH SOMATOSENZORIČNEGA DELA MOŽGANSKE SKORJE UGOTAVLJAMO
   1. Nesposobnost lokalizacije dražljaja
   2. Okvaro pozornosti za dražljaje
   3. Nesposobnost razlikovanja dvojnega dražljaja
   4. Nesposobnost spoznavanja predmetov s tipom
   5. Spontane bolečine

 

a, b, d, odgovor c ???

 

10. ZA BROCOVO AFAZIJO JE ZNAČILNO:
    1. Nesposobnost izgovorjave
    2. Govor je netekoč
    3. Razumevanje govora je moteno
    4. Spremlja ga hemipareza po desni in homonimna hemianopsija

 

b, d

 

11. CEREBROVASKULARNI INSULT JE:
    1. Motnja v delovanju centralnega živčnega sistema zaradi bolezni ekstrakranialnega in intrakranialnega cerebralnega žilja
    2. Lahko posledica ishemije centralnega živčnega sistema
    3. Lahko posledica krvavitve v centralni živčni sistem
    4. Lahko posledica ishemije perifernega živčnega sistema

 

a, c

 

12. DEMENCA SE LAHKO RAZVIJE PRI:
    1. Difuzni možganski aterosklerozi
    2. Normotenzivnem hidrocefalusu
    3. Funikularni mielozi
    4. Degenerativnem obolenju možganov (Alzheimerjeva bolezen)

 

a, b, d

 

13. TUMOR MOŽGANSKIH OVOJNIC JE:
    1. Meningeom
    2. Primarni melanomski tumor
    3. Nevrinom
    4. Glioblastom

 

a, b

 

14. PRI KLINIČNO ZANESLJIVI OBLIKI MULTIPLE SKLEROZE UGOTOVIMO:
    1. Dva zagona
    2. Dve žarišči (2 klinični ali eno klinično in eno paraklinično)
    3. En zagon
    4. Pozitivne oligoklonalne IgG trakove v likvorju

 

a, b, d

 

15. ZA PARKINSONOVO BOLEZEN SO ZNAČILNI:
    1. Hemipareza
    2. Rigor
    3. Tremor
    4. Senzibilitetne motnje
    5. Bradikineza

 

b, c, e

 

16. ZA AMIOTROFIČNO LATERALNO SKLEROZO (ALS) VELJA:
    1. Ni senzibilitetnih izpadov
    2. Lahko so prizadeti možganski živci – ne, čeprav motorični del je
    3. Je napredujopča degenerativna bolezen
    4. Okvarjena sta zgornji in spodnji motorični nevron

 

a, c, d

 

17. ZA MOŽGSNSKI PRETRES VELJA
    1. Je reverzibilna motnja možganske funkcije
    2. Je odprta poškodba možganov
    3. Spremlja ga lahko retrogradna ali anterogradna amnezija
    4. Izguba zavesti traja več ur
    5. Izguba zavesti traja nekaj minut

 

a, c, e

 

18. ZA OKVARO RADIALNEGA ŽIVCA JE ZNAČILNO:
    1. Pri visoki okvari ni mogoče iztegniti komolca, zapestja in prstov
    2. Motnje senzibilitete nastanejo na radialni strani zapestja
    3. Za lezijo na podlahti je značilna pareza iztegovalk prstov in palca brez okvare senzibilnosti
    4. Je pogosto prizadet pri zastrupitvi s svincem

 

a, c, odgovor d ???

 

19. ZA POLINEVROPATIJO JE ZNAČILNO:
    1. Simetrični senzibilitetni izpadi na distalnih delih okončin
    2. Distalni miotatični refleksi so ugasli
    3. Vzrok je kompresija spinalne korenine
    4. Pogost vzrok je sladkorna bolezen

 

a, b, d

 

20. ZA MIASTENIJO GRAVIS JE ZNAČILNO
    1. Hitra utrudljivost ob mišičnem naporu
    2. Obsežni senzibilitetni izpadi
    3. Pozitivni tenzilonski test
    4. Lahko jo spremlja timom

 

a, c, d