Izražanje čustev, občutkov, doživljanja, duševne, duhovne, socialne in spolne potrebe

Občutenje je vrsta funkcije s specifično lastnostjo: subjektivno občutenje telesnega stanja ali je rezultat vzpodbujanja senzoričnih receptorjev; je prenos živčnih dražljajev po aferentnih živcih do možganov in je doživljanje duševnega stanja, ki je lahko – ali pa tudi ne – odgovor na zunanje¸ dražljaje.

  • Bolečina – Je vrsta občutenja s specifično lastnostjo: naraščanje občutkov v določenih delih telesa, pogosto povezano s subjektivnimi izkušnjami močnega trpljenja, obraz izraža bolečino, oči so tope in brez leska, pogled je izmučen, izraz obraza se ne spreminja, grimase, mišični tonus je spremenjen od najnižjega do rigidnosti, samozaščitno obnašanje, zoženo polje pozornosti, spremenjeno dojemanje časa, zmanjšanje socialnih kontaktov, oslabljen miselni proces, zbegano obnašanje, ki ga označuje tudi ječanje, jokanje, brezciljna hoja, nemirno iskanje, odtujitev od drugih ljudi in aktivnosti; občutki bolečine so odvisni od trajanja bolečine; nepričakovan napad bolečine nastopi zaradi akutne poškodbe tkiva: tega označujejo samohotni odzivi, kot je zvišanje krvnega pritiska, pulza, pospešeno dihanje, znojenje, mrzli znoj, piloerekcija, bledica, povezana z napetostjo mišic, izguba teka in anksioznost.
  • Akutna bolečina: akutno bolečino ponavadi opisujejo kot intenziven oster občutek vreznine, strelne bolečine ali kot mučenje; stalnih in vračajočih se občutkov bolečine ne spremljajo avtomatični odzivi.
  • Porodna bolečina – porodna bolečina je vrsta bolečine s specifično lastnostjo: občutek bolečine, ki je vedno pogostejša in močnejša zaradi krčenja maternice ali širjenja cervikalnega kanala med porodom.
  • Kronična bolečina – kronično bolečino običajno opisujejo kot topo, bolečo, skelečo, ustrahujočo in neznosno; povezana je s težavami pri spanju, z vzdržljivostjo, z depresivno izolacijo, z brezupom in z nemočjo.

 

  • Čutila so organi za sprejemanje dražljajev:
  • Vid je vrsta občutenja s specifično lastnostjo: sposobnost videnja kot odgovor na vzpodbude optičnega organa
  • Sluh je vrsta občutenja s specifično lastnostjo: sposobnost slušne zaznave kot odgovor na vzpodbude slušnega organa

 

 

  • Ostala čutila
  • Otip je vrsta občutenja s specifično lastnostjo: sposobnost občutenja kot odgovor na vzpodbude organov tipanja; zmožnost orientacije z dotikom in pritiskom na organe tipanja v koži.
  • Okus je vrsta občutenja s specifično lastnostjo: sposobnost okušanja kot odgovor na vzpodbude organov okusa, zmožnost okušanja hrane in pijače.
  • Vonjanje je vrsta občutenja s specifično lastnostjo: sposobnost vonjanja kot odgovor na vzpodbude vohalnih organov.
  • Orientacija o lastnem telesu v prostoru je vrsta občutenja s specifično lastnostjo: sposobnost zavedanja o položaju lastnega telesa in gibov kot odgovor na vzpodbude senzoričnega živčevja v mišicah in sklepih.
  • Zavest je vrsta občutenja s specifično lastnostjo: odziv duha na vtise, ki nastajajo iz kombinacij občutkov, z nalogo, da obdržijo zavest čuječno, budno in dojemljivo za zunanje okolje.
  • Somnolentnost je vrsta zavesti s specifično lastnostjo: nenormalna zaspanost in nenaravna dremavost
  • Stupor je vrsta zavesti s specifično lastnostjo: stanje globokega spanja z odzivnostjo na bolečino.
  • Koma je vrsta zavesti s specifično lastnostjo: globoka nezavest brez fizioloških odzivov, tudi na bolečino.

 

Psihične sposobnosti

  • Spoznavanje je vrsta zavedanja samega sebe s specifično lastnostjo: nagnjenje k ohranjevanju in opustitvi aktivnosti ob upoštevanju znanja posameznika; je intelektualni proces, ki vključuje vse vidike zaznavanja, razmišljanja, mišljenja in pomnenja.
  • Mišljenje je vrsta spoznavanja s specifično lastnostjo: nastanek duševnih podob ali konceptov v spominu; konceptualizacija.
  • Percepcija (zaznavanje) je vrsta spoznavanja s specifično lastnostjo: zavestno mentalno zaznavanje čutnih vzpodbud, zaznavanje predmetov ali sprejemanje drugih podatkov preko čutil.
  • Čustvovanje je vrsta zavedanja samega sebe s specifično lastnostjo: nagnjenje k zadrževanju in opuščanju dejanj zaradi prijetnih čustev ali zavedajoče se bolečine; čustva so zavestna ali podzavestna, izražena ali neizražena; elementarna čustva pogosto naraščajo v času izrazitega stresa pri mentalnih motnjah in bolezni in v različnih prehodnih obdobjih življenja.
  • Somatsko čustvovanje (poželenje, strah)
  • Poželenje pomeni veliko željo po čem, zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle.
  • Strah je vrsta čustvovanja s specifično lastnostjo: občutek ogroženosti, nevarnosti ali stiske iz znanih razlogov, ki ga spremljajo nespečnost, osredotočenost na vzrok strahu, široko odprte oči, agresivno in napadalno obnašanje ali odmik od vira strahu.
  • Situacijsko čustvovanje (veselje, presenečenje, jeza, skrb)
  • Veselje je stanje prijetne vznemirjenosti, ki se izraža v smehu, petju, živahnosti; čustvo, ki ga povzroči kaj ugodnega, zaželenega.
  • Presenečenje je ugodno ali neugodno duševno stanje kot posledica kakega nepričakovanega predhodnega dejanja.
  • Jeza je vrsta čustvovanja s specifično lastnostjo: občutki skrajnega neugodja, besa, ogorčenosti, sovražnosti in frustriranosti. Vzrok za te občutke je notranji nagon, jeza pa se lahko pojavlja tudi kot obrambni mehanizem. Občutki jeze se običajno manifestirajo kot konstruktivna ali destruktivna dejanja, usmerjena k sebi ali k drugim.
  • Skrb je občutek nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim.
  • Socialno čustvovanje (ljubezen, naklonjenost, sočustvovanje)
  • Ljubezen je močno čustvo naklonjenosti do koga, združeno s skrbjo za njegovo korist, dobro.
  • Naklonjenost je pozitiven odnos do koga.
  • Sočustvovanje pomeni skupaj s kom čutiti, npr. sočutiti s tujo bolečino.

 

  • Vrednote, verovanje

Vrednote pomenijo tisto, čemur priznava kdo veliko načelno vrednost in mu zato daje prednost;

Verovanje je prepričanje o obstoju, resničnosti česa, kar uči vera, pomeni biti prepričan o obstoju česa skrivnostnega, umišljenega; verjeti.

  • Duhovne vrednote – duhovno verovanje je vrsta prepričanja s specifično lastnostjo: osebno prepričanje in zmožnosti za ohranjanje in zavračanje dejavnosti, ki upošteva posameznikova življenjska načela, ki izpolnjujejo, povezujejo in presegajo človekovo biološko in psihosocialno naravo.
  • Moralne vrednote so vrsta prepričanja s specifično lastnostjo: zmožnosti ohranjanja ali zavračanje dejavnosti ob upoštevanju mnenja posameznikov glede tega, kaj je dobro in kaj slabo.
  • Religiozno verovanje je vrsta prepričanja s specifično lastnostjo: osebno prepričanje in zmožnosti za ohranjanje in zavračanje dejavnosti, ki upošteva posameznikovo mnenje in načela; vera, ki izpoljuje, povezuje in presega človekovo biološko in psiho-socialno naravo.
  • Spomin spomin je vrsta zavedanja samega sebe s specifično lastnostjo: mentalna dejanja, preko katerih so občutki, vtisi, ideje, pretekle izkušnje, znanje shranjeni in ponovno prepoznani. Psihične sposobnosti shranjevanja in doživljanja občutkov.
  • Časovna orientacija – sposobnost orientacije v času je vrsta spomina s specifično lastnostjo: sposobnost dognanja povezanosti okolja v času kot je leto, letni čas, mesec, dan, točen čas.
  • Krajevna orientacija – sposobnost orientacije v kraju, prostoru: dežela, provinca, mesto, delovno mesto, dom, zdravstvena ustanova, bolniška soba,….

 

Soodvisna aktivnost je vrsta aktivnosti s specifično lastnostjo: aktivnost, odvisna od sebe in drugih posameznikov.

  • Komunikacija je vrsta soodvisne aktivnosti s specifično lastnostjo: dajanje in izmenjavanje informacij, sporočil, občutkov in misli med osebami in skupinami oseb. Uporabljajo lahko besedno ali nebesedno vedenje: konverzacija lahko poteka v neposrednem stiku med ljudmi (iz oči v oči) ali pa se pri tem uporabljajo sredstva za komunikacijo na daljavo, npr. pošta, elektronska pošta in telefon.
  • Verbalna komunikacija – besedna: vključuje vse načine sporočanja, ki temeljijo na govoru in jeziku.
  • Neverbalna komunikacija – nebesedno sporočanje je sporazumevanje, kjer sredstvo za prenašanje sporočil niso besede, pač pa govorica telesa. Sem sodi: drža, kretnje, mimika, pogled, prostor in čas, otip ter vonj.

[wp_ad_camp_1]

  • Spolna aktivnost
  • Planiranje družine je vrsta družinskega procesa s specifično lastnostjo: vedenjski proces načrtovanja števila otrok v družini in starostnih razlik med njimi. Pri tem se upoštevajo običaji, zakoni, idealno ali sprejemljivo število otrok in odraslih v družini ali zaželjenost otroka enega spola pred drugim.
  • Spolna funkcija je vrsta reprodukcije (razmnoževanja) s specifično lastnostjo: sposobnost sodelovanja v spolnem odnosu in pri moškem sposobnost ejakulacije.

 

  • Socialna aktivnost
  • Socialni stiki so vrsta soodvisne aktivnosti s specifično lastnostjo: aktivnosti skupne socialne izmenjave; sodelovanje in socialna izmenjava med posamezniki in skupinami.
  • Nasilje je dejaven odnos do koga, značilen po uporabi sile, pritiska.. Nasilje do drugih je vrsta socialnih stikov s specifično lastnostjo: nasilno izkazovanje aktivnosti ali nepravična uporaba sile ali moči z namenom nekaj ali nekoga poškodovati, napasti ali z njim grdo ravnati; nasilne, napadalne, škodljive, nezakonite ali v kulturi prepovedane aktivnosti v odnosu do drugih ljudi; stanje borbe za moč ali konflikta.
  • Nasilje nad otrokom – zloraba pomeni nasilno, napadalno ali grdo ravnanje z otrokom; zloraba otroka je povezana z zlorabami v družini ter z nezakonitim ali znotraj kulture prepovedanim dejanjem.
  • Nasilje nad partnerjem – zloraba zakonskega partnerja pomeni nasilno, napadalno ali grdo ravnanje z zakonskim partnerjem, povezano z nezakonitim ali znotraj kulture prepovedanim vedenjem.
  • Prevzemanje vlog pomeni posameznikovo ravnanje, ki se pričakuje glede na njegov položaj v določeni družbeni skupini.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja