Izražanje čustev, občutkov, doživljanja, duševne, duhovne, socialne in spolne potrebe

Občutenje je vrsta funkcije s specifično lastnostjo: subjektivno občutenje telesnega stanja ali je rezultat vzpodbujanja senzoričnih receptorjev; je prenos živčnih dražljajev po aferentnih živcih do možganov in je doživljanje duševnega stanja, ki je lahko – ali pa tudi ne – odgovor na zunanje¸ dražljaje.

  • Bolečina – Je vrsta občutenja s specifično lastnostjo: naraščanje občutkov v določenih delih telesa, pogosto povezano s subjektivnimi izkušnjami močnega trpljenja, obraz izraža bolečino, oči so tope in brez leska, pogled je izmučen, izraz obraza se ne spreminja, grimase, mišični tonus je spremenjen od najnižjega do rigidnosti, samozaščitno obnašanje, zoženo polje pozornosti, spremenjeno dojemanje časa, zmanjšanje socialnih kontaktov, oslabljen miselni proces, zbegano obnašanje, ki ga označuje tudi ječanje, jokanje, brezciljna hoja, nemirno iskanje, odtujitev od drugih ljudi in aktivnosti; občutki bolečine so odvisni od trajanja bolečine; nepričakovan napad bolečine nastopi zaradi akutne poškodbe tkiva: tega označujejo samohotni odzivi, kot je zvišanje krvnega pritiska, pulza, pospešeno dihanje, znojenje, mrzli znoj, piloerekcija, bledica, povezana z napetostjo mišic, izguba teka in anksioznost.
  • Akutna bolečina: akutno bolečino ponavadi opisujejo kot intenziven oster občutek vreznine, strelne bolečine ali kot mučenje; stalnih in vračajočih se občutkov bolečine ne spremljajo avtomatični odzivi.
  • Porodna bolečina – porodna bolečina je vrsta bolečine s specifično lastnostjo: občutek bolečine, ki je vedno pogostejša in močnejša zaradi krčenja maternice ali širjenja cervikalnega kanala med porodom.
  • Kronična bolečina – kronično bolečino običajno opisujejo kot topo, bolečo, skelečo, ustrahujočo in neznosno; povezana je s težavami pri spanju, z vzdržljivostjo, z depresivno izolacijo, z brezupom in z nemočjo.

 

  • Čutila so organi za sprejemanje dražljajev:
  • Vid je vrsta občutenja s specifično lastnostjo: sposobnost videnja kot odgovor na vzpodbude optičnega organa
  • Sluh je vrsta občutenja s specifično lastnostjo: sposobnost slušne zaznave kot odgovor na vzpodbude slušnega organa

Preberi več o Izražanje čustev, občutkov, doživljanja, duševne, duhovne, socialne in spolne potrebe

Samokontrola depresije

1. SAMOKONTROLA DEPRESIJE
SAMOOBVLADOVANJE je proces povečevanja odgovornosti za zdravje.
Njegovo izvajanje naj bi vodilo k:
– Redkejšim sprejemom v bolnišnico
– Boljšim odnosom
– Povečani zmožnosti obdržati zaposlitev
– Večja kakovost življenja

Prvi koraki
– Pišite dnevnik – vsaj en stavek na dan
– Naučite se čim več o svoji bolezni in zdravilih
– Vprašajte svojega zdravnika, če lahko prilagajate svoja zdravila svojemu razpoloženju-samostojno jemnje zdravil
– Izboljšajte prepoznavanje svojih čustvenih nihanj in opozoril nanje

Potem
– Lahko nadzorujete svoja čustvena nihanja s samostojnim jemanjem zdravil
– Uporabljate druge načine za nadzorovanje svojega razpoloženja. Obstajajo različne tehnike; vi morate najti tiste, ki najboljše delujejo za vas

ZA DEPRESIJO
– Telesna dejavnost – samo na sprehod
– Poiskati nekoga, s komer se lahko pogovori, če je mogoče o depresiji
– Kognitivna terapija (spreminjanje razpoloženja s spreminjanjem misli)
– Izražanje jeze (v zasebnosti) Preberi več o Samokontrola depresije

Vprašanja in odgovori pri psihitriji

1. Kam seže zgodovina povezovanja javnega in duševnega zdravja?
– skupni začetki sredi devetnajstega stoletja: kolera
– ob izboljšanju higienskih pogojev so opazili, da se istočasno izboljšuje tudi javno duševno zdravje

2. Opiši strukturo javnega duševnega zdravja kot bi na primeru javnega zdravja nasploh to bila higiena, epidemiologija, socialna medicina in promocija zdravja!
– zdravstvena ekologija ali higiena (strateška presoja vplivov na duševno zdravje)
– epidemiologija in preventiva (povezanost med duševnimi motnjami in drugimi boleznimi,
so pojavnost enih in drugih – komorbidnost, liaison psihiatrija ali psihiatrija povezovanja)
– zdravstvena ekonomika in organizacija zdravstvenih služb (evidence-based psihiatrija, stroškovna učinkovitost psihiatričnih metod zdravljenja, skupnostna psihiatrija)
– promocija zdravja (zlasti boj proti stigmatizaciji duševnih motenj)

3. Naštej nekaj vsebin javnega duševnega zdravja
– samomori
– alkohol in z alkoholom povezane bolezni (telesne in duševne) ter socialne in ekonomske posledice
– ilegalne psihotropne substance
– depresija
– zgodaj začeta psihoza
– stres na delovnem mestu
– ekološki dejavniki tveganja, ki vplivajo na duševno zdravje Preberi več o Vprašanja in odgovori pri psihitriji

Izpiski iz knjige pri Psihiatriji

ZN PAC. ODVISNEGA OD ALKOHOLA:
– DIHANJE: večje tveganje za infekcije dihal, kardiovaskularne motnje, zvišan RR in tahikardija, povišano dihanje; MS nadzoruje VT, RR ter aplikac. zdravil po naročilu,
– IZLOČANJE, ODVAJANJE: diareja in oligurija, lahko tudi inkontinenca; MS vodi bilanco tekočin in odstopanja od normale(primesi, vonj itd.),
– TEL. TEMPERATURA: višja pri odtegnitvenem sindromu, podhladitev, smrt; MS redno meri TT, pac. Ki se zdravijo od alko. jim povemo kako več o zdravi prehrani,
– PREHRANJEVANJE: neješči pac., kar vodi v dehidracijo in elektrolitsko neravnovesje, zmanjšana T teža; MS v odtegnitv. krizi dodaja tekočino, vodi bilanco tekočin,
– GIBANJE: v odtegnitv. krizi je zmanjšana motorična sposobnost, mišična oslabelost; MS oz. negova. intervencije so usmerjene v preprečevanje padcev, pac. ki se zdravijo od alkohola jim povemo kako pomembna je vsakdanja aktivnost,
– SPANJE: so nespeči, motnje v ritmu spanja ali pa preveč spijo; MS poskuša urediti ritem spanja, ga spodbujamo k fizični aktivnosti, ustrezna mikroklima,…
– IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU: avtoagresivnost, suicidalna ogroženost, delovni nemir; MS zagotavlja varnost, pacienta seznanimo z škodljivimi posledicami alkohola,
– OSEBNA HIGIENA: zanemarjajo skrb zase, zobovje, zunanji videz, zaudarjajo, zmanjšan turgor kože in spremembe na sluznicah; MS opazuje st. sluznic in pomaga pri izvajanju osebne higiene,
– OBLAČENJE: imajo neustrezne razvade oblačenja; MS motivira pac. k ustrez. oblač.
– ODNOSI Z LJUDMI: nimajo zanimanja za okolje, socialno se izolirajo; MS pomaga pac. Pri zmanjšanju nekontroliranih čustev in ga motivira h komunikaciji,
– KORISTNO DELO: se ne rekreirajo, so brezposelni, dela ne opravljajo vestno; MS ga spodbuja k zaposlitvi, aktivnemu življenju in ga vključuje v razna društva,
– UČENJE: MS mora ga vodit, učiti, seznanjati o škodljivih posledicah nekontrolirane rabe Preberi več o Izpiski iz knjige pri Psihiatriji

Zgodovina in uvod v psihologijo

ZGODOVINSKI RAZVOJ PSIHOLOGIJE

Psihologija kot znanost se je pojavila leta 1879. Takrat je Wundt ustanovil prvi psihološki laboratorij in se poimenoval za psihologa, kar pa po osnovni izobrazbi ni bil. Analize je delal po psiholoških načelih, uvedel pa je tudi introspekcijo.

Prej se je psihologija razvijala v okviru filozofije. O psiholoških temah so razmišljali že antični misleci, Kitajci, Egipčani… à psihologija je stara toliko let, kot je stara civilizacija. Preberi več o Zgodovina in uvod v psihologijo

Anksioznost

Anksioznost. Če je ogrožujoča nevarnost nejasna.

Strah: če je situacija objektivno ogrožujoča za osebo. Zelo pogosta motnja:

vsak tretji izmed nas, vsaj 2/3 ne išče pomoči, vsak 3 bolnik v splošni ambulanti

“Normalna” tesnoba je usklajen čustven, spoznavni, fiziološki in vedenjski odgovor na dejansko ali grozečo nevarnost. Anksioznost je uporabna obramba. Neprijeten izziv in nam neprijeten odziv, vendar normalen. Pomaga usmerjati pozornost in prilagoditev. Tesnoba je fiziološka reakcija in smiselna: ko jo sproži vzrok, ko doseže pravo stopnjo, traja ravno prav dolgo. Ko tesnoba presega meje normalnega: Pretiran odziv na neprijeten izziv. Lahko traja predolgo. Odziv brez vzroka. Stiska. Preberi več o Anksioznost

Psihologija in komunikacija v zdravstveni negi 2014

  1. 1.       Enosmerna komunikacija

Enosmerna komunikacija je, ko pošiljatelj odda sporočilo, prejemnik ga sprejme, vendar nanj ne odgovori.

  1. 2.       Dvosmerna komunikacija

Dvosmerna komunikacija je, ko pošiljatelj odda sporočilo, prejemnik ga sprejme in nanj odgovori.

  1. 3.       Kaj povzroča šum?

Percepcija, jezik, semantika, osebni interesi, čustva, hitrost misli, problemi s sluhom, modulacija besed, stavka, obseg pozornosti, okolje (hrup), vnaprej ustvarjeno mnenje ali predsodek

Preberi več o Psihologija in komunikacija v zdravstveni negi 2014