Oznaka: psihiatrija

Zagotavljanje varnosti pri pacientih z manijo

Človek je čustveno bitje. Vsakdo občuti veselje, žalost, strah, gnus, osuplost ali jezo. Ta čustva nam pomagajo spoznati naše mesto v svetu in med soljudmi. To so nevrološki procesi, ki nas ohranjajo žive. Čustva tečejo skozi naše telo kot valovi in naše razpoloženje jim sledi. Določajo naše duševno stanje. (De Hert M idr., 2010)

Vsakdo ima boljša in slabša obdobja. Včasih se počutimo žalostni ali osamljeni, drugič pa srečni in živahni. Te spremembe razpoloženja so del življenja. Ni nenaravno in je celo zdravo, če se počutimo žalostno, ko se ločujemo, smo odpuščeni ali ko kdo umre, prav tako pa se lahko počutite izjemno srečni v trenutkih blaženosti, kot v ljubezni ali ob poslušanju glasbe. Nekatera čustvena izkustva je moč doživeti zelo intenzivno. Vendar pa se človekom um včasih spusti predaleč. Čustva lahko začnejo »iztirjati«. (De Hert M idr., 2010) Preberi več o Zagotavljanje varnosti pri pacientih z manijo

Epilepsija

– Epileptični napadi: nenadne motnje v delovanju živčevja, ki se kažejo kot motnje gibanja, zaznavanja, obnašanja, zavesti kar je posledica nenormalne električne aktivnosti v možganih.Te motnje so praviloma časovno omejene in popolnoma reverzibilne.
– Epilepsije: bolezenska stanja pri katerih se ponavljajo (večinoma spontani) epileptični napadi

RAZVRSTITEV EPILEPTIČNIH NAPADOV:

1. Parcialni napadi:
a) enostavni – brez motenj zavesti
b) kompleksni – z motnjo zavesti
2. Generalizirani napadi (bilateralno simetrični in brez žariščnega začetka)
3. Nerazvrščeni napadi

EPIDEMIOLOGIJA:

– 20000 bolnikov z epilepsijo
– 30-50 na 100.000 prebivalcev na leto
– 500-1000 na 100.000 prebivalcev (0,5-1% razširjenost – prevalenca – epilepsije)
– 10-20% ima terapevtsko rezistentno epilepsijo

Starost: pojavlja se v vseh starostnih obdobjih – največ v otroškem obdobju in po 60. letu starosti
Razmerje med spoloma:enako pogosto pri ženskah kot moških Preberi več o Epilepsija

Samokontrola depresije

1. SAMOKONTROLA DEPRESIJE
SAMOOBVLADOVANJE je proces povečevanja odgovornosti za zdravje.
Njegovo izvajanje naj bi vodilo k:
– Redkejšim sprejemom v bolnišnico
– Boljšim odnosom
– Povečani zmožnosti obdržati zaposlitev
– Večja kakovost življenja

Prvi koraki
– Pišite dnevnik – vsaj en stavek na dan
– Naučite se čim več o svoji bolezni in zdravilih
– Vprašajte svojega zdravnika, če lahko prilagajate svoja zdravila svojemu razpoloženju-samostojno jemnje zdravil
– Izboljšajte prepoznavanje svojih čustvenih nihanj in opozoril nanje

Potem
– Lahko nadzorujete svoja čustvena nihanja s samostojnim jemanjem zdravil
– Uporabljate druge načine za nadzorovanje svojega razpoloženja. Obstajajo različne tehnike; vi morate najti tiste, ki najboljše delujejo za vas

ZA DEPRESIJO
– Telesna dejavnost – samo na sprehod
– Poiskati nekoga, s komer se lahko pogovori, če je mogoče o depresiji
– Kognitivna terapija (spreminjanje razpoloženja s spreminjanjem misli)
– Izražanje jeze (v zasebnosti) Preberi več o Samokontrola depresije

Gradivo za mentalno zdravje

1    DUŠEVNO ZDRAVJE

vse od izgleda in vedenja, mišljenja in govora, do čustvovanja in razpoloženja
odnos do sebe, drugih in sveta
temperament, vedenjski vzorci in duševne motnje, če obstajajo, različnih intenzitet in tipov
celostno prepleten z zdravjem nasploh (ne le njegova podenota)

Osebnostne lastnosti in duševne motnje z njimi povezane

PEN
E (ekstravertnost/introvertnost):
hiperaktivnost

N (nevroticizem/emocionalna stabilnost):
depresivnost, emocionalna labilnost Preberi več o Gradivo za mentalno zdravje

Negovalne diagnoze v psihiatriji

1 Uvod k razumevanju negovalnih diagnoz

Pred vami je osnutek negovalnih diagnoz, ki bo ob zaključku nedvoumno dragocen pripomoček medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom pri samostojnem in odgovornem delu z bolniki, kot tudi drugem osebju v zdravstveno negovalnem timu.

Pisali smo jih strokovnjaki  psihiatrične zdravstvene nege; zato smo pri snovanju upoštevali oboje, kjer smo posvetili še posebno pozornost:

–       14 življenjskim aktivnostim po V. Henderson (Bohinc, Cibic: 1994)

–       stopnji samooskrbe po življenjskih potrebah po D. Orem (Bohinc, Cibic: 1994) Preberi več o Negovalne diagnoze v psihiatriji