Depresija je bolezen, ki hkrati vpliva na psihično in telesno počutje in zato posameznika prizadene v celoti. Povzroča motnje razpoloženja, mišljenja in različne telesne simptome. Zelo pomembno je, da jo pravočasno prepoznamo in da jo čim prej začnemo zdraviti.
Higiena in nega telesa pomenita skrb za zdravje. Nego telesa izvajamo zaradi potrebe po čistoči telesa, zaradi različnih obremenitev kože, pravilnega odnosa do potreb kože in telesa, zaradi izostritve občutka za lastno telo in čistočo. Važno je vpodbujati higienske navade in samostojnost. Umivanje in oblačenje sta aktivnosti, ki jo bolnik samostojno izvaja tako dolgo kot zmore. Navad, ki jih bolnik dobi na področju samooskrbe ne smemo ignorirati. Upoštevati moramo različne kulture v negi. (Zdravstvena nega 1, 2006)
S čistočo telesa pomagamo preprečevati infekcije, bolnik se bolje počuti, z izvajanjem osebne nege poskrbimo za boljšo prekrvavitev in s tem vplivamo na preprečevanje razjed zaradi pritiska. (Osebna higiena, bl)
Jutranje umivanje obsega:
- Ustno nego,
- umivanje do pasu,
- anogenitalno nego,
- česanje. (Zdravstvena nega 1, 2006)
1. Reševanje problema s področja zdravstvene nege
Skrb za pacienta z depresivno motnjo na prvem mestu vključuje terapevtsko komunikacijo kot sredstvo za vzpostavljanje odnosa, prek katerega ga vodimo in usmerjamo k skrbi za temeljne življenjske aktivnosti (Petek, 2011).
Paciente delimo v različne kategorije po potrebi zdravstvene nege.
Z vidika pacientovih potreb po zdravstveni negi:
– kategorija I: minimalna zdravstvena nega,
– kategorija II: zmerna zdravstvena nega,
– kategorija III: obsežna zdravstvena nega,
– kategorija IV: intenzivna zdravstvena nega. (Petkovšek Gregorin R, Karan K. 2008)
Osebna higiena in urejenost postaneta problematični, saj pogosto prihaja do delne ali popolne opustitve skrbi za estetski videz in čistočo ali do zelo površnega izvajanja te aktivnosti. Pacienti se lahko po več dni ali mesecev v domačem okolju ne kopajo, tuširajo ali si umijejo las. Posledice pomanjkljivega izvajanja osebne higiene se kažejo v vidni umazaniji, izpuščajih, ragadah in ranah na pregibih, vnetjih in razjedah v anogenitalnem predelu, spremenjeni sluznici veznic, nosu in ust, zadahu in neprijetnem vonju ter neurejenosti nohtov nog in rok. Neurejenosti pacientov ni mogoče odpraviti z enkratnim higienskim posegom, temveč je potrebno določiti prioriteto postopkov. Oblačenje je pri pacientih z depresivno motnjo prav tako prizadeto in se kaže predvsem kot neupoštevanje higienskih norm pri menjavi spodnjega perila, nogavic in drugih oblačil. Zaradi zmanjšane temperaturne percepcije so pacienti vćasih preveč ali celo premalo oblečeni, kar moti vzdrževanje normalne telesne temperature. Potrebno je informiranje pacienta o potrebni menjavi perila in oblačil, navajanje na higieno oblaćil z ločevanjem dnevnih in nočnih oblačil (Petek, 2011).
Intervencije zdravstvene nege pri življenjski aktivnosti osebna higiena in urejenost
- Upoštevamo pacientove navade v zvezi z osebno higieno in urejenostjo.
- Pacienta spodbujamo, usmerjamo in nadzorujemo pri izvajanju osebne higiene in urejenosti. Če je potrebno, mu pri izvajanju osebne higiene pomagamo.
- Če pacient odklanja predvsem kopanje in umivanje las. Smo potrpežljivi, spoštljivi, s pacientom se dogovorimo za kompromis, ne uporabljamo prisile.
- Pohvalimo ga, ko je urejen.
- Priskrbimo potrebne pripomočke za osebno higieno.
- Pomembna je redna higiena ustne votline, zob in zobne proteze.
- Pomemben je nadzor pacienta.
- Opazujemo stanje kože, las, nohtov, ustne higiene, spremembe na vidnih sluznicah.
- Vsa opažanja v zvezi s telesno čistočo in osebno urejenostjo dokumentiramo in o njih poročamo. (Pikovnik E, Fink A, 2009)
2. Kritično mnenje:
[wp_ad_camp_1]
Menim da spodbujanje in pomoč depresivnih pri izvajanju življenksih aktivnosti je zelo pomembno, saj je pogostokrat da depresivni pacienti ne čutijo potrebe po zadovoljevanju te življenske aktivnosti in zato lahko pride še do hujših zapletov glede zdravja kože in sluznic. Na c oddelku sem opazil da je nekateri pacietni z simptomi depresije se umivajo zelo površno ter ne menjajo perila (nogavice). V večinih primerov je pogovor ter spodbujanje pacienta uspešen pri motiviranju taksnih pacientov da se ustrezno uredijo.
3. Literatura
Petek, J., 2011. Fobije i njihov vpliv na nastanek depresije. In: Bregar B. ed. Celostna
obravnava pacientov z depresijo. Vojnik , 1.8.2011. Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, pp. 20-21.Dostopno na:
http://www.sekcijapsih-zn.si/wp-content/uploads/2011/08/Zbornik-sre%C4%8Danja-Celostna-obravnava-pacientov-z-depresijo.pdf
Petkovšek Gregorin R, Karan K. Razvrščanje pacientov v kategorije glede na zahtevnost bolnišnične zdravstvene nege. 2008
Pikovnik E, Fink A. Zdravstvena nega pacienta z demenco. Ministrstvo za šolstvo in šport 2009. Dostopno na: http://www.srednjazdravstvenaljubljana.si/o_soli/Lists/Pikovnik%20Elizabeta/Attachments/3/DEMENCA.pdf
Rozman M, Kisner N, Klasine M, Vrečko Pernat S. Zdravstvena nega 1. Maribor 2006.
Življenje po možganski kapi: Osebna higiena. (bl)