Oznaka: inkontinenca

Inkontinenca pri starostniku

Inkontinenca je motnja v organizmu, ki ne ogroža življenja in se pogosteje pojavlja pri starejših osebah ženskega spola, a ne izključuje možnosti po čisto vsakem posamezniku. Po podatkih iz leta 2004, prizadene 8 % žensk in 3 % moških. Statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji 49,5 % žensk (15–30 % v ZDA), ki so stare več kot 65 let, tako hudo inkontinentnih, da potrebujejo zdravljenje. V reproduktivnem obdobju je inkontinentnih 5–15 % žensk. V domovih starejših občanov je inkontinentnih kar 57 % žensk (50 % v ZDA).

V številnih raziskavah je bilo dokazano, da se inkontinenca pogosteje pojavlja pri tistih ženskah, ki so starejše (v meni zaradi pomanjkanja estrogenov), ki so rodile otroke z večjo telesno težo, ki so večkrat rodile, ki so manj telesno aktivne, imajo ali so imele različna obolenja dihal, večje operativne posege v mali medenici ali pa so opravljale težko fizično delo (dvigovanje težkih fizičnih bremen). Dokazan je tudi vpliv čezmerne telesne teže in pa prirojena slabost vezivnega tkiva. Inkontinenca pri starostnikih povzroča večjo socialno izolacijo, saj se predvsem ti, ki imajo težave z inkontinenco, zaradi sramu in občutka, da imajo vonj po seču raje zadržujejo doma in se s tem osamijo. Preberi več o Inkontinenca pri starostniku

Izločanje

Skoraj v vseh kulturah je izločanje intimno dogajanje vsakega posameznika. Izločanje spada med osnovne življenjske aktivnosti, brez katerih si ne moremo predstavljati življenja.

Seč oziroma urin je tekočina, ki jo proizvajajo ledvice in se izloča po sečnih poteh. Vsebuje presnovne (odpadne) produkte. Praznjenje seča izzove pritisk polnega mehurja. Hoteno izločanje seča brez bolečin in v normalnem curku imenujemo mikcija. Lahko pride tudi do odstopanj v mikciji: disurija, polakisurija, nikturija, enuresis nocturna, poliurija, oligurija, anurija, uremija, retenca urina, residualni seč, inkontinenca seča.

Pri seču opazujemo: količino seča (normalna količina v 24 urah je 1000-2000 ml in je razdeljena na 4-6 mikcij), relativno gostoto (normalne vrednosti so od 1001-1030), primesi (soli, sluz, cilindri, epitelne celice, barvila, neporabljeni hormoni, vitamini in zdravila), videz in barvo (normalno je svež seč bister, bledorumene barve); sprememba barve je lahko zaradi primesi (barvila v živilih), zaradi notranjih pigmentov (bilirubin, prisotnost krvi), zardi patoloških primesi (bakteurija, proteinurija, piurija), vonj (neznaten in odvisen od primesi, bolj ko stoji bolj zaudarja), pH reakcija (je odraz koncentracije ionov v seču, nanjo vpliva prehrana).

Preberi več o Izločanje

Zdravstvena nega pri inkontinentnem bolniku

Uhajanje seča oz. urinska inkontinenca je nesposobnost kontrole mokrenja, pri čemer voda nekontrolirano uhaja po kapljicah ali v celoti, tudi ko jo poskusimo zadržati. To predstavlja veliko ženskam, pa tudi moškim- velik socialni pa tudi higienski problem.

V glavnem zajema starejše prebivalstvo. Pri prebivalcih starih 64 let jo odkrijemo pri 1,5% do 5% moških in pri 10% do 30% žensk. Pri starejših od 64 let jo ima kar 70% žensk !  (Klemenc, 1995)

Razdelitev inkontinence je več. V grobem lahko ločimo:

ekstrauretralno (fistule, kongenitalne anomalije sečil): lahko bi rekli, da je to uhajanje seča mimo sečnice,

uretralno (stresna, urgentna, overflow, refleksna,itn.). To je uhajanje seča skozi sečno cev.

Najpogostejša je stresna inkontinenca. Ta je posledica oslabelosti mišic medeničnega dna z nezmožnostjo notranje mišice zapiralke, da ostane stisnjena, ko se poveča pritisk v trebuhu (kašljanje, kihanje, smeh, hoja po stopnicah, dvigovanje težkih predmetov). Običajno uide manjša količina urina. Druga oblika je urgentna inkontinenca, do katere pride zaradi preuranjenega stiskanja mišice mehurja ob že ne dovolj napolnjenem mehurju. Tako stiskanje mehurja lahko nastane spontano ali pa ga sproži  povečan pritisk v trebuhu, kot pri stresni inkontinenci. Tretja oblika je owerflow ikontinenca, ki nastane zaradi zapore odtoka seča pred mehurjem ali splošne oslabelosti mišice mehurja. Preberi več o Zdravstvena nega pri inkontinentnem bolniku

Nevrologija

Afazija (disfazija) – motnja izražanja

  • Brockova (ekspresivna) – razumevanje govora je ohranjeno, izražanje netekoče, počasno, bolnik se zaveda, da je nekaj narobe, uporablja samo ključne besede, nedoločnike. Spremeni se zgradba in koordinacija stavkov. Lezija je lokalizirana v motorični asociativni skorji frontalnega režnja oz v Brockovem polju Ker je okvara praviloma blizu gibalne skorje in kapsule interne, Brocovo disfazijo praviloma spremlja desna hemipareza in homonimna hemianopsija. Motnja ni (kakor sicer pogosto poenostavljeno opisujemo) izolirana na zgolj “gibalni vidik” govora, Značilno je, da je vsakrÅ¡en govor (spontan, imenovanje, ponavljanje) zatikajoč (netekoč), v najtežjem primeru pa celo povsem odsoten. Bolniki z Brocovo afazijo počasi in s težavo (netekoče) izrazijo svojo misel oz. odgovor; to storijo z uporabo posamičnih samostalnikov in glagolov v enostavnih slovničnih oblikah brez veznih členov. Pogosto so frustrirani, nejevoljni, depresivni in se “neradi” pogovarjajo. Moteno je tudi branje “naglas” in pisanje.
  • Wernickova (receptivna) – je motnja razumevanja govora. Lezija lokalizirana v senčnem režnju dominantne poloble; če se poškodba razširi sta prizadeta tudi sluh in vid. Govor je precej normalen (hitrost, ritem, melodija), lahko edino prekomeren (logorea), pacienti govorijo »v prazno«. Včasih uporabljajo napačne besede in besedne zveze, dodajajo črke besedam in besede stavkom, izmišljujejo si nove besede (neologizmi). Ne zavedajo se bolezni, nihče jih ne razume, tudi oni drugih ne razumejo, zato so pogosto nestrpni in napadalni. Imajo tudi težave pri branju in pisanju. Drugih simptomov običajno ni-razen zmanjšanega desnega vidnega polja. Bolnike pogosto napačno diagnosticirajo kot zmedene oz. psihotične, še posebej, kadar ni gibalnega primanjkljaja.
  • Nominalna (amnestična) – bolniki težko najdejo besede, zlasti imena predmetov. Namesto da bi jih poimenovali, opišejo njegovo uporabo in to celo z enakimi ali podobnimi besedami, kot je ime predmeta. Vzrok so največkrat okvare senčno-temenskega predela.

Preberi več o Nevrologija