Parkinsonova bolezen

Parkinsonova bolezen je napredujoča degenerativna bolezen osrednjega živčevja, ki prizadene živčne celice, povezane z gibalnim sistemom. Je neozdravljiva. Običajno se pojavi okoli 50 leta starosti, lahko tudi pri mlajših ljudeh, pogostejša pa je pri moških. Bolezen se pojavi že 10 do 30 let preden sploh nastopijo znaki/simptomi.  Značilna je okorelost mišic, tresavica, upočasnjenost kretenj, v posebej težkih primerih postane bolnik negibljiv. Te težave nastanejo zaradi motenj v dopaminskem sistemu. Poškodovani dopaminergični nevroni ne morejo več sproščati dovolj dopamina v možgane kar vpliva na naš gibalni sistem. Zakaj pride do poškodb dopaminergičnih nevronov, znanosti še ni uspelo odkriti. Drugi znaki so tudi motnje govora. Glavna težava pa je, da gre za degenerativno bolezen, ki z leti napreduje, za zdaj medicina zdravi samo znake, bolezni pa še vedno ni kos.

Bolezen je leta 1817 prvi opisal James Parkinson, ki jo je poimenoval tresoča ohromelost. On je bil prvi, ki je postavil glavni cilj, namreč, da je treba najprej odkriti kdo to bolezen ima nato pa je treba čim prej zdraviti znake/simptome s pravimi zdravili. Še do danes nam ni uspelo odkriti označevalca, ki bi lahko napovedal kdo bo zbolel za Parkinsonovo boleznijo kajti, ko zdravnik postavi diagnozo bolezni je polovica škode že narejene. Preberi več o Parkinsonova bolezen

Nevrologija

Afazija (disfazija) – motnja izražanja

  • Brockova (ekspresivna) – razumevanje govora je ohranjeno, izražanje netekoče, počasno, bolnik se zaveda, da je nekaj narobe, uporablja samo ključne besede, nedoločnike. Spremeni se zgradba in koordinacija stavkov. Lezija je lokalizirana v motorični asociativni skorji frontalnega režnja oz v Brockovem polju Ker je okvara praviloma blizu gibalne skorje in kapsule interne, Brocovo disfazijo praviloma spremlja desna hemipareza in homonimna hemianopsija. Motnja ni (kakor sicer pogosto poenostavljeno opisujemo) izolirana na zgolj “gibalni vidik” govora, Značilno je, da je vsakrÅ¡en govor (spontan, imenovanje, ponavljanje) zatikajoč (netekoč), v najtežjem primeru pa celo povsem odsoten. Bolniki z Brocovo afazijo počasi in s težavo (netekoče) izrazijo svojo misel oz. odgovor; to storijo z uporabo posamičnih samostalnikov in glagolov v enostavnih slovničnih oblikah brez veznih členov. Pogosto so frustrirani, nejevoljni, depresivni in se “neradi” pogovarjajo. Moteno je tudi branje “naglas” in pisanje.
  • Wernickova (receptivna) – je motnja razumevanja govora. Lezija lokalizirana v senčnem režnju dominantne poloble; če se poškodba razširi sta prizadeta tudi sluh in vid. Govor je precej normalen (hitrost, ritem, melodija), lahko edino prekomeren (logorea), pacienti govorijo »v prazno«. Včasih uporabljajo napačne besede in besedne zveze, dodajajo črke besedam in besede stavkom, izmišljujejo si nove besede (neologizmi). Ne zavedajo se bolezni, nihče jih ne razume, tudi oni drugih ne razumejo, zato so pogosto nestrpni in napadalni. Imajo tudi težave pri branju in pisanju. Drugih simptomov običajno ni-razen zmanjšanega desnega vidnega polja. Bolnike pogosto napačno diagnosticirajo kot zmedene oz. psihotične, še posebej, kadar ni gibalnega primanjkljaja.
  • Nominalna (amnestična) – bolniki težko najdejo besede, zlasti imena predmetov. Namesto da bi jih poimenovali, opišejo njegovo uporabo in to celo z enakimi ali podobnimi besedami, kot je ime predmeta. Vzrok so največkrat okvare senčno-temenskega predela.

Preberi več o Nevrologija

Parkinsonova bolezen

Parkinsonova bolezen je degenerativna bolezen bazalnih ganglijev v osrednjem živčevju, ki nastane zaradi propada dopaminskih receptorjev in se kaže v upočasnjeni gibljivosti (bradikineziji), mišični rigidnosti in značilnem ritmičnem tremorju.

Pri močno napredovani bolezni pride do popolne nezmožnosti gibanja (akinezije).

Preberi več o Parkinsonova bolezen

Parkinsonova bolezen

parkinson.jpgParkinsonova bolezen je degenerativna bolezen bazalnih ganglijev v osrednjem živčevju, ki nastane zaradi propada dopaminskih receptorjev in se kaže v upočasnjeni gibljivosti (bradikineziji), mišični rigidnosti in značilnem ritmičnem tremorju. Pri močno napredovani bolezni pride do popolne nezmožnosti gibanja (akinezije). Kot sekundarni simptomi se pojavijo tudi motnje v čustvovanju in zaznavanju.

Primarni simptomi so posledica zmanjšane stimulacije možganske skorje iz bazalnih ganglijev. Vzrok je pomanjkanje živčnega prenašalca dopamina; njegova koncentracija je znižana zlasti v striatumu. Parkinsonova bolezen je kronična in napredujoča bolezen.

V večini primerov pravega vzroka bolezni ne poznamo. Redkeje pa lahko določimo vzrok, na primer genetsko mutacijo, poškodbo možganov ali vpliv toksičnih snovi – tedaj govorimo o parkinsonizmu.

Najpogosteje zbolijo ljudje po 60. letu starosti, moški pogosteje kot ženske. Za Parkinsonovo boleznijo zboli že okoli 1,5-2 % ljudi, starejših od 80 let, medtem ko je pri mlajših od 40 let bolezen zelo redka (v starostni skupini 40-44 let je prizadet povprečno en posameznik od 10.000).
Preberi več o Parkinsonova bolezen