Parkinsonova bolezen je napredujoča degenerativna bolezen osrednjega živčevja, ki prizadene živčne celice, povezane z gibalnim sistemom. Je neozdravljiva. Običajno se pojavi okoli 50 leta starosti, lahko tudi pri mlajših ljudeh, pogostejša pa je pri moških. Bolezen se pojavi že 10 do 30 let preden sploh nastopijo znaki/simptomi. Značilna je okorelost mišic, tresavica, upočasnjenost kretenj, v posebej težkih primerih postane bolnik negibljiv. Te težave nastanejo zaradi motenj v dopaminskem sistemu. Poškodovani dopaminergični nevroni ne morejo več sproščati dovolj dopamina v možgane kar vpliva na naš gibalni sistem. Zakaj pride do poškodb dopaminergičnih nevronov, znanosti še ni uspelo odkriti. Drugi znaki so tudi motnje govora. Glavna težava pa je, da gre za degenerativno bolezen, ki z leti napreduje, za zdaj medicina zdravi samo znake, bolezni pa še vedno ni kos.
Bolezen je leta 1817 prvi opisal James Parkinson, ki jo je poimenoval tresoča ohromelost. On je bil prvi, ki je postavil glavni cilj, namreč, da je treba najprej odkriti kdo to bolezen ima nato pa je treba čim prej zdraviti znake/simptome s pravimi zdravili. Še do danes nam ni uspelo odkriti označevalca, ki bi lahko napovedal kdo bo zbolel za Parkinsonovo boleznijo kajti, ko zdravnik postavi diagnozo bolezni je polovica škode že narejene. Preberi več o Parkinsonova bolezen
Parkinsonova bolezen je degenerativna bolezen bazalnih ganglijev v osrednjem živčevju, ki nastane zaradi propada dopaminskih receptorjev in se kaže v upočasnjeni gibljivosti (bradikineziji), mišični rigidnosti in značilnem ritmičnem tremorju.
Parkinsonova bolezen je degenerativna bolezen bazalnih ganglijev v osrednjem živčevju, ki nastane zaradi propada dopaminskih receptorjev in se kaže v upočasnjeni gibljivosti (bradikineziji), mišični rigidnosti in značilnem ritmičnem tremorju. Pri močno napredovani bolezni pride do popolne nezmožnosti gibanja (akinezije). Kot sekundarni simptomi se pojavijo tudi motnje v čustvovanju in zaznavanju.