Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege

  • Domov
  • POŠLJI ZAPISKE IN GRADIVO
  • O piškotkih


Parkinsonova bolezen

2 maja, 2010 v Nevrologija |

Natisni si članek! Natisni si članek!

Parkinsonova bolezen je degenerativna bolezen bazalnih ganglijev v osrednjem živčevju, ki nastane zaradi propada dopaminskih receptorjev in se kaže v upočasnjeni gibljivosti (bradikineziji), mišični rigidnosti in značilnem ritmičnem tremorju.

Pri močno napredovani bolezni pride do popolne nezmožnosti gibanja (akinezije).

Kot sekundarni simptomi se pojavijo tudi motnje v čustvovanju in zaznavanju.

Primarni simptomi so posledica zmanjšane stimulacije možganske skorje iz bazalnih ganglijev. Vzrok je pomanjkanje živčnega prenašalca dopamina; njegova koncentracija je znižana zlasti v striatumu.

Parkinsonova bolezen je kronična in napredujoča bolezen.

POGOSTNOST

V večini primerov pravega vzroka bolezni ne poznamo. Redkeje pa lahko določimo vzrok, na primer genetsko mutacijo, poškodbo možganov ali vpliv toksičnih snovi – tedaj govorimo o parkinsonizmu.

Najpogosteje zbolijo ljudje po 60. letu starosti, moški pogosteje kot ženske. Za Parkinsonovo boleznijo zboli že okoli 1,5-2 % ljudi, starejših od 80 let, medtem ko je pri mlajših od 40 let bolezen zelo redka (v starostni skupini 40-44 let je prizadet povprečno en posameznik od 10.000).

ZDRAVLJENJE

Prvo zdravilo, ki se je uspešno uporabljalo pri blaženju simptomov Parkinsonove bolezni, je bil atropin. Atropin je alkaloid iz volčje češnje, ki deluje kot antagonist na acetilholinskih receptorjih. Pri tej bolezni namreč zaradi pomanjkanja dopamina prevlada učinek acetilholinskega sistema in z zaviranjem le-tega se zmanjšajo simptomi.

Najpogosteje se uporablja levodopa, ki je prekurzor dopamina. Samega dopamina ne moremo uporabiti, ker ne prehaja krvo-možganske pregrade. Po prestopu krvno-možganske pregrade se levodopa v osrednjem živčevju z encimom dekarboksilazo pretvori v dopamin.

Običajno se v kombinaciji z levodopo daje še zaviralec dekarboksilaze (na primer karbidopa) – slednji preprečuje pretvorbo levodope v dopamin izven osrednjega živčevja, sam pa ne prehaja v osrednje živčevje in tam zato ne moti biotransformavije levodope v dopamin.

Poleg levodope se v terapiji uporabljajo tudi drugi agonisti dopamina, na primer bromokriptin.

V zdravljenju se uporabljajo tudi zaviralci katehol-O-metiltransferaze, ki zavirajo razgradnjo dopamina.

Med nemedikamentne načine zdravljenja spada stimuliranje nevronov z implantiranimi elektrodami.



Napišite komentar


  • Išči

    Results

  • Oglej si

  • Kategorije

    • Diagnostično terapevtski program
    • Individualno delo študenta
    • Javno zdravje
    • Anatomija
    • Bolnišnična higiena in preprečevanje okužb
    • Biofizika in biokemija
    • Komunikacija v ZN teamu s supervizijo
    • Prva pomoč in nujna medicinska pomoč
    • Patologija
    • Fiziologija
    • Zdravstvena nega 1
    • Zdravstvena nega klinične vaje
    • Uvod v raziskovanje v zdravstveni negi
    • Psihologija
    • Etika in filozofija v zdravstveni negi
    • Informatika
    • Angleščina
    • ZN in Mentalno zdravje
    • ZN Gerontologija in Rehabilitacija
    • Prehrana in medicinska dietetika
    • Sociologija zdravja in bolezni
    • Mikrobiologija
    • Klinične vaje ZN otroka in mladostnika
    • Organizacija in management v ZN
    • Zdravstvena nega otroka in mladostnika
    • Zdravstvena nega žene
    • Zdravstvena in socialna zakonodaja
    • Ginekologija in Porodništvo
    • Transfuzijska medicina
    • Farmakologija
    • Pediatrija
    • Infekcijske bolezni
    • Interna medicina
    • ZN v patronažnem in dispanzerskem varstvu
    • Vodenje v zdravstveni negi
    • Okulistika
    • Dermatovenerologija
    • Procesna metodologija dela v zdravstvu in zdravstveni negi
    • Kirurgija
    • Zdravstvena nega onkološkega bolnika z onkologijo in s paliativno oskrbo
    • Otorinolaringologija
    • Ortopedija in travmatologija
    • ZN Kirurškega pacienta
    • Nevrologija
    • Fotogalerija študentke in študenti
  • Arhiv :

  • Ključne besede

    anatomija Anatomija skice bakterije biokemija bolnišnične okužbe demenca diagnostično terapevtski program dojenček dtp etika farmakologija idš individualno delo študenta javno zdravje kirurgija mikrobiologija Mikrobiologija nevro nevrologija Nevrologija novorojenček oftalmologija okulistika Okulistika onkolog onkologija Patologija patologija patronažno varstvo pediatrija prva pomoč Psihologija rak skripta za nego otroka skripta za zdravstveno nego otroka sladkorna bolezen zdravstvena nega zdravstvena nega 1 Zdravstvena nega 1 Zdravstvena nega klinične vaje zdravstvena nega mladostnika zdravstvena nega onkološkega bolnika zdravstvena nega otroka zdravstvena nega otroka in mladostnika zdravstvena nega psihiatričnega bolnika
  • Oglej si


    Dodaj med priljubljene !Dodaj med priljubljene !

    Zapiske & fotke in gradivo pošljite na:
    EMAIL ( klikni za pošiljanje )


















Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege © 2007 - 2020



Vse informacije na spletni strani so namenjene študentom, študiju na visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice zato vse podatke na naših spletnih straneh uporabite le kot vir splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali farmacevtom. V zvezi s svojim zdravstvenim stanjem oziroma boleznijo se obvezno obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil. Vse dokumente, gradivo in nasvete uporabljate na lastno odgovornost. Vso učno gradivo in posegi so namenjeni izrecno zdravstveni stroki in ne laični javnosti.

Vse gradivo, ki se nahaja na spletni strani je prispelo prek emaila od posameznikov ali je bilo ustvarjeno iz različnih virov, ki se nahajajo na svetovnem spletu. Če menite, da je objavljeno kakršnokoli avtorsko delo nam to sporočite na EMAIL in poleg pripnite skenirano potrdilo o lastništvu ter avtorstvu in nemudoma bomo objavo odstranili.