anksioznost

Nevrologija

Afazija (disfazija) – motnja izražanja

Brockova (ekspresivna) – razumevanje govora je ohranjeno, izražanje netekoče, počasno, bolnik se zaveda, da je nekaj narobe, uporablja samo ključne besede, nedoločnike. Spremeni se zgradba in koordinacija stavkov. Lezija je lokalizirana v motorični asociativni skorji frontalnega režnja oz v Brockovem polju Ker je okvara praviloma blizu gibalne skorje in kapsule interne, Brocovo disfazijo praviloma spremlja desna hemipareza in homonimna hemianopsija. Motnja ni (kakor sicer pogosto poenostavljeno opisujemo) izolirana na zgolj “gibalni vidik” govora, ZnaÄilno je, da je vsakrÅ¡en govor (spontan, imenovanje, ponavljanje) zatikajoč (netekoč), v najtežjem primeru pa celo povsem odsoten. Bolniki z Brocovo afazijo počasi in s težavo (netekoče) izrazijo svojo misel oz. odgovor; to storijo z uporabo posamičnih samostalnikov in glagolov v enostavnih slovničnih oblikah brez veznih členov. Pogosto so frustrirani, nejevoljni, depresivni in se “neradi” pogovarjajo. Moteno je tudi branje “naglas” in pisanje.
Wernickova (receptivna) – je motnja razumevanja govora. Lezija lokalizirana v senčnem režnju dominantne poloble; če se poškodba razširi sta prizadeta tudi sluh in vid. Govor je precej normalen (hitrost, ritem, melodija), lahko edino prekomeren (logorea), pacienti govorijo »v prazno«. Včasih uporabljajo napačne besede in besedne zveze, dodajajo črke besedam in besede stavkom, izmišljujejo si nove besede (neologizmi). Ne zavedajo se bolezni, nihče jih ne razume, tudi oni drugih ne razumejo, zato so pogosto nestrpni in napadalni. Imajo tudi težave pri branju in pisanju. Drugih simptomov običajno ni-razen zmanjšanega desnega vidnega polja. Bolnike pogosto napačno diagnosticirajo kot zmedene oz. psihotične, še posebej, kadar ni gibalnega primanjkljaja.
Nominalna (amnestična) – bolniki težko najdejo besede, zlasti imena predmetov. Namesto da bi jih poimenovali, opišejo njegovo uporabo in to celo z enakimi ali podobnimi besedami, kot je ime predmeta. Vzrok so največkrat okvare senčno-temenskega predela.

Anksioznost. Če je ogrožujoča nevarnost nejasna.

Strah: če je situacija objektivno ogrožujoča za osebo. Zelo pogosta motnja:

vsak tretji izmed nas, vsaj 2/3 ne išče pomoči, vsak 3 bolnik v splošni ambulanti

“Normalna” tesnoba je usklajen čustven, spoznavni, fiziološki in vedenjski odgovor na dejansko ali grozečo nevarnost. Anksioznost je uporabna obramba. Neprijeten izziv in nam neprijeten odziv, vendar normalen. Pomaga usmerjati pozornost in prilagoditev. Tesnoba je fiziološka reakcija in smiselna: ko jo sproži vzrok, ko doseže pravo stopnjo, traja ravno prav dolgo. Ko tesnoba presega meje normalnega: Pretiran odziv na neprijeten izziv. Lahko traja predolgo. Odziv brez vzroka. Stiska. Preberi več o Anksioznost

Najpomembnejši zaznamki iz predavanj psihologije

Biološka osnova osebnosti

– Temelj osebnosti je biološki sistem, pri čemer so najbolj pomembni možgani.

– Številne nevronske in kemične poti v možganih, povezave različnih struktur možganov in ostalega telesa omogočajo kompleksnost in fleksibilnost psiholoških sistemov in vedenja.

– Nenehen proces formiranja novih živčnih povezav tekom življenja omogoča razvoj višjih psihičnih funkcij.
Preberi več o Najpomembnejši zaznamki iz predavanj psihologije

Uvod v Psihologijo

ZGODOVINSKI RAZVOJ

– Relativno mlada znanost
– Prvič se pojavi konec 19.stol., ko je Wundeth v Leipzigu osnoval prvi psihološki laboratorij
– Prej se je razvijala v sklopu filozofskih razmišljanj, v antiki pa so razglabljali že bolj
– Stara je že tako kot civilizacija
– Predmet psihologija se najprej pojavi v procesi zavesti- analiza svojih doživljajev
– Ni znanstveno pri drugem človeku, ne moremo vedeti kaj doživlja- začnejo gledati vedenje
– Vedenje ni v skladu-ni usklajeno z doživljanjem
– V tretji fazi so raziskovali zavest in vedenje-oboje
– Ugotovili so, da nekatere stvari naredimo tudi nezavedno

Sistematično se je s tem ukvarjal Freud.
Nezavedno je enačil s seksualnim nagonom

Preberi več o Uvod v Psihologijo