Anksioznost. Če je ogrožujoča nevarnost nejasna.
Strah: če je situacija objektivno ogrožujoča za osebo. Zelo pogosta motnja:
vsak tretji izmed nas, vsaj 2/3 ne išče pomoči, vsak 3 bolnik v splošni ambulanti
“Normalna” tesnoba je usklajen čustven, spoznavni, fiziološki in vedenjski odgovor na dejansko ali grozečo nevarnost. Anksioznost je uporabna obramba. Neprijeten izziv in nam neprijeten odziv, vendar normalen. Pomaga usmerjati pozornost in prilagoditev. Tesnoba je fiziološka reakcija in smiselna: ko jo sproži vzrok, ko doseže pravo stopnjo, traja ravno prav dolgo. Ko tesnoba presega meje normalnega: Pretiran odziv na neprijeten izziv. Lahko traja predolgo. Odziv brez vzroka. Stiska.
VZROKI ANKSIOZNOSTI: Posledica soupadanja dispozicije posameznika (genetski vzroki) in sprožilnih dejavnikov (življenjski dogodki…). Nekateri so celo življenje bolj občutljivi, in stalno bolj ali manj anksiozni. Drugi doživijo tesnobo naenkrat, v določenem življenjskem obdobju, po bolečem dogodku ali spontano.
Stres Stresor Amplituda- Zaplet ali travma- Izziv ali nerešljiv problem. Frekvenca
– Občasno- Pogosto- Kontinuirano. Napovedljivost. Specifičnost. Človek Spol, starost, izobrazba, Občutljivost na dani stresor, Izkušenost s stresorji, Zasičenost s stresorji, Načini obvladovanja stresa. Znaki in simptomi anksioznosti
Psihični: strah pred izgubo kontrole ali norostjo, pred smrtjo, derealizacije ali depersonalizacije. Telesni znaki: srce – razbijanje srca, pospešen pulz, dihanje – kratka sapa ali občutek dušenja, cmok v grlu. nevrovegetativni – tresenje, potenje,
mravljinčenje ali otopelost, mrazenje ali oblivanje vročine, vrtoglavice, omotice, motnje ravnotežja, slabost, siljenje na vodo. bolečina – v trebuhu, v medenici, po vseh mišicah. Fobične anksiozne motnje F40 Značilno: anksioznost sprožijo določeni zunanji objekti ali situacije, ki sami po sebi niso nevarni. Izogibanje objektom ali situacijam, Nelagodje, Groza, Agorafobija, Socialna fobija, Specifične (izolirane) fobije (psi, pajki..), agorafobija Strah pred zaprtimi prostori, vstopanjem v trgovine, pred zapuščanjem doma, samostojnim potovanjem z vlakom, letalom…
Pogosteje pri ženskah (3:1), Izogibanje, Strah, da bom “znorel”, omedlevanje, Prisotnost nekoga, ki mu zaupa olajša stisko, Pojavnost motnje je 2%
Socialna fobija Anksioznost se sproži v omejenih socialnih položajih. V katerih pričakuje, da bo izpostavljen preverjanju in kritiki, strah pred ocenjevanjem drugih. Znaki so lahko diskretni: zardevanje, slabost, tresenje rok, navzea, siljenje k mikciji..Močneje izraženi: strah pred javnim nastopom. Pogostnost: 2-13%. Generalizirana anksiozna motnja F 41.1 Splošna anksioznost je trajna in ni omejena na nobeno zunanjo okoliščino. Prosto lebdeča anksioznost. Anksiozne misli (skrb pred prihodnostjo). Pretirane skrbi in vsiljivke, Vztrajanje tesnobe. Posledice: potenje, omotica, vrtoglavost, palpitacije, slabost v želodcu, mišična napetost, glavobol, nesposobnost sprostitve.. Nevarnost zlorabe PAS. Pogostnost: 8%
Panična motnja F 41.0 Anksioznost, ki se sproži BREZ povezave s kakšno zunanjo okoliščino. pogostnost: 3%. Ponavljajoči se, nepričakovani napadi hude anksioznosti (panike), Nastane nenadoma, razvije se v 10 minutah, Močan strah (pred smrtjo)in telesni znaki, Nenaden nastop palpitacij, bolečine v prsih, občutek dušenja, vrtoglavice, občutek nerealnosti (depersonalizacija, derealizacija). MINE v nekaj minutah do 1 ure. Anticipatorna anksioznost –strah pred pojavom panike. Somatoformne motnje Ponavljajoče in spremenljive telesne pritožbe, Zanje ne najdemo adekvatne organske razlage. Trajajo vsaj 2 leti. Osnova motnjam je pojav, ki mu pravimo SOMATIZACIJA (izražanje čustvenih in psihosocialnih problemov s telesnimi simptomi). Zavračanje nasvetov in razlag, o tem da ni organskih razlogov za simptome. Okrnitev socialnega funkcioniranja. Hipohondrična motnja F 45.2
Trajna preokupacija z možnostjo, da ima prizadeti eno ali več resnih in napredujočih telesnih obolenj. Stalno pritoževanje nad telesnimi simptomi (ki jih napačno razlaga. (bolečina v glavi- imam raka na možganih). Preokupacija s svojim telesnim videzom, telesnimi funkcijami (pulz, potenje…). Številne pritožbe zardi bolečin. Hipersenzitivnost na : -normalne občutke ali nepomembne posebnosti opisujejo, kot abnormalne -nastop bolezni pri bližnjih -raziskovanje literature na temo bolezni -Opravijo številne preiskave – strah pred hujšimi boleznimi, npr. rak AIDS. Zavračajo razlago zdravnika ali svojcev. Oblike pomoči Poslušaj, sprašuj, vključi bližnje
preveri vsakodnevne strategije in slog, dodatne preiskave (ščitnica, EKG..). Izobraževanje predavanja, izobraževalni materiali. zdravljenje vedenjsko kognitivna terapija (predstavi strategije reševanje problemov), tehnike sproščanja, zdravila (antidepresivi, anksiolitiki) anksiolitiki Zdravila,ki omilijo strah in tesnobnost. Najprimernejši antidepresivi (SSRI). nizki odmerki antipsihotikov, Stabilizatorji razpoloženja, Benzodiazepini: nizki odmerki in kratek čas (3 tedne)!!!. Nevarnost razvoja odvisnosti pri nenavadnih Duševno zdravje WHO definicija duševnega zdravja“Duševno zdravje je stanje dobrega počutja, v katerem posameznik uresničuje svoje sposobnosti, se zmore spopasti z običajnimi napori življenja, zmore produktivno in uspešno delati ter prispevati k svoji skupnosti.”
Duševno zdravje Celostno izražanje človeka: duševno zdravje je osnovano telesno in je celostno prepleteno z zdravjem na sploh. Od vedenja, izgleda do čustvovanja, mišljenja, govora, volje. Osebnostne poteze, vedenjski vzorci, duševne motnje. Odnos do sebe, drugih in sveta..
Glavne usmeritve na področju javnega zdravja Informatizacija, Določitev sistema –mrež strokovnjakov, znanj, informacij. Identificirnje najpomembnejših bolezni Opredelitev glavnih determinant zdravja, Opredelitev glavnih groženj zdravju
MOTNJE ODVISNOSTI
Najpogostejši pojmi v zvezi z odvisnostjo od psihoaktivnih snovi
Hrepenenje (angl. Craving) – močna želja po določeni psihoaktivni substanci
Abstinenca (treznost) – stanje,ko določena oseba ne uživa določene psihoaktivne snovi. Toleranca –pojav, ko je za doseganje enakega učinka potreben vedno večji odmerek določene psihoaktivne snovi. Odvisniško vedenje- vrsta vedenja za katero je značilno poželenje in kompulzivnost Odvisnost (bolezen- odvisnost od določene psihoaktivne snovi, psihofiziološki pojav, duševna odvisnost, telesna odvisnost)
Odtegnitveno stanje – fiziološko in duševno stanje po nenadni prekinitvi rabe
Recidiv- ponovitev vedenja pri osebi, ki je že vzpostavila abstinenco
Uporaba alkohola – priporočila za abstinenco Mladoletne osebe (tveganje za razvoj odvisnosti je tem manjše, čim kasnejši je začetek uživanja alkohola) Nosečnice in ženske, ki načrtujejo nosečnost Odvisni od alkohola in drugih psihoaktivnih substanc. Bolniki, ki jemljejo zdravila, ki imajo interakcije z alkoholom. Bolniki, ki naj ne pijejo iz zdravstvenih razlogov (epilepsija, poškodbe glave, Pot razvoja odvisnosti od alkohola Abstinent, Preudarni pivec, Problematični pivec, Odvisnost od alkohola Zastrupitev z alkoholom Opitost, Izguba spomina za dogodke, ki so se dogodili med pijanostjo, Dokaz alkohola v krvi ali izdihanem zraku … Vsaj trije od naštetih simptomov. Zgodnja alkoholna faza Popivanje postane moteče, Občutja krivde, Jezno zavračanje očitkov, Izgube spomina po opitih nočeh, Toleranca narašča
Kritična faza Pojav duševne odvisnosti, Izguba kontrole nad količino popitega alkohola, Sla po pitju, Opravičevanje lastnega vedenja (krivi so drugi…) Poskusi abstinence so neuspešni, Izogibanje prejšnje družbe, Vse bolj osamljen: rušenje družinskih odnosov, izgublja zdravje in službo…Kronična faza Večdnevna, povsem nekontrolirana popivanja, Osebnostne spremembe: sebičnost, čustvena otopelost, izguba čuta odgovornosti, mišljenja in presoje, Ne prenese večje količine alkohola, Hujše zdravstvene težave, Zaradi vse hujših posledic pitja se odloči za zdravljenje ali nadalje propada Obrambno vedenje odvisnika Zaradi krivdnih občutij in soočenj z resnico, pitje in posledice pitja: zanikajo, pomanjšujejo, poskušajo razumsko razložiti
pripisujejo posledice drugim ljudem, pomen težav “razdrobijo” Odtegnitveno stanje F 10.3 tresenje, Vznemirjenost, Znojenje, slabost. Alkoholni bledež je huda oblika odtegnitvenega stanja Alkoholni bledež – Delirium tremens Urgentno stanje: Je odtegnitveno stanje in znak telesne odvisnosti (3 – 4 dni) simptomatika je bolj izražena ponoči. Znaki: skaljena zavest, motnje orientacije, motnje kratkoročnega spomina, halucinacije (vidne, kompleksne), iluzije, odtegnitveni simptomi (tresenje, znojenje, strah, nihanje krvnega pritiska, pospešen ritem srca, nespečnost). sprožitelj: abstinenca, ABSTINENCA – popolno prenehanje pitja alkohola je le predpogoj za razreševanje posledic pitja in rehabilitacijo Zdravljenje odvisnosti od alkohola Pripravljalna faza: (ambulantno) Diagnostični postopek, Motivacijski postopek. Intenzivna skupinska psihoterapija (bolnišnično ali ambulantno). Oblike podaljšanega zdravljenja (Klubi zdravljenih alkoholikov, anonimni alkoholiki)
Farmakoterapija odvisnosti od alkohola Zdravila uporabljamo: Pri zdravljenju odtegnitvenih stanj (benzodiazepini). Kot pomoč pri vzdrževanju abstinence (naltrekson). Za zdravljenje komorbidnih stanj in bolezni (npr. depreOsnovni znak skupine razpoloženjskih (afektivnih) motenj je sprememba razpoloženja
1. Ciklične ali občasne motnje z obdobji večinoma popolnega okrevanja
A. Bipolarna motnja (manične in depresivne epizode)
B. Ponavljajoča depresivna motnja
2. Trajne razpoloženjske motnje (Ciklotimija, distimija)
Manično depresivna psihoza
GLAVNE ZNAČILNOSTI DEPRESIVNE MOTNJE
OSREDNJI SIMPTOMI
Depresivno razpoloženje traja najmanj 2 tedna
Izguba zanimanja oz. zadovoljstva
Izguba energije in povečana utrujenost
GLAVNE ZNAČILNOSTI DEPRESIVNE MOTNJE
DODATNI SIMPTOMI
Izguba samospoštovanja in samozavesti
Neprimerna ali pretirana občutja krivde
Ponavljajoče misli na smrt, samomorilne misli in vedenje
Zmanjšana sposobnost razmišljanja ali pozornosti
Sprememba psihomotorne aktivnosti
Motnje spanja
Motnje apetita in spremembe telesne teže
VELIKA DEPRESIVNA MOTNJA
TRAJANJE: najmanj 2 tedna
NI VALOVANJA SIMPTOMOV (prisotni večji del dneva)
INTENZIVNOST
Depresivna motnja:
ženske obolevajo 2-3 krat pogosteje
Stresni življenjski dogodki
Dolgotrajnejše obremenitve:
POSREDNI VPLIV
NEPOSREDNI VPLIV
Kateholaminska: pomanjkanje nevronskih prenašalcev-noradrenalina in dopamina pri depresiji
Indolaminska: depresijo povzroča pomanjkanje serotonina
Funkcijske slikovne preiskave (F-MRI, SPECT, PET)
Zmanjšana aktivnost medialnega predela predčelne skorje
in sprednje cingulatne skorje
Okvare povezav med čelnim režnjem in globokimi možganskimi jedri
Čustveno področje: – potrtost, brezupnost, zaskrbljenost, občutek nemoči, tesnobnost- anhedonija (odsotnost veselja)
Spoznavno področje, mišljenje:
depresivne, negativne misli (občutki krivde, nesposobnosti, obup, neodločnost..)
– depresivne, nihilistične, hipohondrične blodnje, blodnje ekonomskega popada. – motnje pozornosti in spomina
Vedenje: psihomotorna upočasnjenost ali agitiranost, brezvoljnost, utrujenost, pomanjkanje energije
Vegetativno področje: motnje spanja, apetita in libida
Depresija je lahko prikrita (larvirana) s telesno simptomatiko
– Bolečinski sindromi (občutki pritiskanja, prebadanja, pekoče bolečine)
-funkcionalne motnje srčnožilnega sistema (razbijanje srca, krvni pritisk), prebavnega (zaprtost, diareje,slabosti), dihalne motnje (“težko dihanje”)
ZDRAVLJENJE DEPRESIJE
Antidepresivna zdravila
2.Psihoterapija: – vedenjsko-kognitivna – družinska – psihodinamska
– skupine samopomoči
3. Edukacija in psihosocialne intervencije
4. Ostalo: a.) Elektrokonvulzivno zdravljenje (rezistentna depresija)
b.) Fototerapijac.) Transkranialna magnetna stimulacijaVzdrževalno zdravljenje depresije
Zdravljenje zmerne ali hude depresivne epizode po dosegu remisije naj traja vsaj 6 do 9 mesecevČe ima bolnik dve ali več zaporednih depresivnih epizod svetujemo vzdrževalno dve letno zdravljenje
Bipolarna motnja
Izmenjavanje depresivnih in maničnih faz
Manija je vsebinsko nasprotni pol depresije: – evforična čustva – velika živahnost mišljenja
– motorična razvrtost – lahko veličinska prepričanja (blodnje) – prepričan v resničnost svojih mišljenj (nekritičnost)Zdravljenje: – stabilizatorji razpoloženja, atipični antipsihotiki , antidepresivi – edukacija, socioterapija, psihoterapija
Organske duševne motnje (demenca, delirij)
duševne motnje
Vzrok je poškodba, bolezen ali disfunkcija osrednjega živčevja
Očitna povezava med organsko motnjo in pojavom psihičnih simptomov
Psihično izboljšanje ali okrevanje po odstranitvi organskega vzroka
AKUTNE (delirij, halucinoza po zastrupitvi..)
SUBAKUTNE (org. blodnjava motnja zaradi hipertireoze..)
KRONIČNE (Alzheimerjeva demenca, potravmatska demenca)
Organske duševne motnje delimo v dve veliki skupini 1. Sindromi s prevladujočimi motnjami spoznavnih sposobnosti (demence, delirij, amnestični sindrom, blage motnje spoznavnih sposobnosti)
2. Sindromi, ki vključujejo motnje zaznavanja (org. halucinoza), mišljenja (org. blodnjava motnja), čustvovanja (org. razpoloženjska motnja…) ali osebnosti (org. osebnostna motnja)
ZNAČILNOSTI SPREMEMB
Upad spominskih in drugih intelektualnih sposobnosti
Psihomotorna upočasnjenost – daljši reakcijski časi
Spremembe socialnih povezav
Upokojitev
Izguba bližnjih in oseb iz svoje generacije
Pogostejša telesna obolenja
Nezmožnost samostojnega življenja doma – odvisnost od drugih
OCENJUJEMO
Spoznavne (kognitivne) sposobnosti
Mišljenje, govorIzgled in vedenjeRazpoloženje
Motnje zaznavanja (halucinacije)vpogled v lastno stanje
Socialno stanjeSpoznavne sposobnosti
Spomin (dolgoročni, kratkoročni)
Orientacija v času, prostoru in osebi
Vidno prostorske sposobnostiGovor, branje
Pozornost (usmerjena, deljena, vzdrževana)
RačunanjePrepoznavanje in imenovanje stvari in pojmov
Izvršitvene sposobnosti
Normalno staranje in blaga kognitivna motnja
1. Normalno staranje – s starostjo povezano prizadetost spomina štejemo med normalna stanja. Ni napredujoča in ni združena z drugimi izpadi (“ne morem se spomniti imena..”)
2. Blaga kognitivna motnja je prehodno stanje med normalnim upadom spoznavnih sposobnosti pri starostniku in blago demenco.
Prisotne motnje spomina
Ohranjene ostale spoznavne sposobnosti
Ohranjene dnevne aktivnosti!
Demenca je sindrom (skupina simptomov), za katero je značilen globalen upad spoznavnih sposobnosti, ki bolnika postopoma onesposobi za osnovne dnevne aktivnosti.
Kriteriji:
Motnje spominskih sposobnosti in
Motnje drugih spoznavnih sposobnosti: govora, veščih gibov, zaznavanja, izvršitvenih sposobnosti
Izguba intelektualnih sposobnosti je tako huda, da vpliva na socialne in profesionalne zmožnosti.
Ni motnje zavesti
Ima specifično organsko motnjo
Potek demence
Blaga demenca Motnje spomina za nedavne dogodke,
Težave v poimenovanju Pogosto spregledajo bolniki in svojci
izguba interesov, depresivno razpoloženje, razdražljivost. Težave v reševanju kompleksnih problemov.
2. Zmerna demenca:
Huda izguba spomina, aktualne dogodke pozabijo, neorientirani
Nezmožni reševati probleme in obvladovati socialne situacije
Niso več samostojni pri aktivnostih izven doma
Potrebna pomoč pri higieni, oblačenju..
3. Huda demenca
Huda izguba spomina, tudi za starejše dogodke, neorientirani
Motnje govora, veščih gibov. Potrebna pomoč pri vseh življenjskih aktivnostih.
Inkontinentni in potrebujejo nego ter nadzor
Vrste demenc
Ireverzibilne (potek je napredujoč)
Alzheimerjeva
VaskulrnaDemenca Lewyevih telesc
FrontotemporalanaMešana
Reverzibilne (možno z zdravljenjem izboljšati motnje)
Depresija
Metabolne in endokrine motnje (ščitnica)
Toksični vzroki (zdravila, alkohol..)
TumorjiInfekcije
Subduralni hematom
Normotenzivni hidrocefalus
Alzheimerjeva demenca
50% -70% vseh demenc
Postopen začetek in progresiven potek (lahko več let)
Okvari možgansko skorjo, predvsem temenski in senčni, pozneje tudi čelni reženj
Značilne motnje spomina in drugih kortikalnih funkcij (govor, orientacija, vešči gibi..)
bolezen prizadene holinergične živčne celice (nevrotransmiter je acetil holin)
Zdravljenje simptomatsko in preventivno (vzdrževanje mentalne in fizične aktivnosti, žilne bolezni , sladkorne bolezni, zmanjšanje stresa, nadomeščanje hormonov..)
Začetne spremembe pogosto opredelijo, kot “normalno staranje”
Blaga pozabljivost
Težave v učenju novih stvari
Težave v poimenovanju– težja komunikacija!!Motnje pozornosti
Težave z orientacijoZačetna faza
Depresija ali zaskrbljenostPasivnost
Umik iz običajnih aktivnosti
Karakterne spremembe
V 40% ne prepoznajo pri sebi težav
Zgodnji znaki demence:
Izguba spomina vpliva na vsakdanje življenje
Sedanje dogodke takoj pozabim
Izgubljam stvari
Pozabljam besede. Kaj sem hotel povedati?
Težko opravljam družinska opravila
Problemi z jezikom
Slaba orientacija v prostoru in času
Slaba in pomanjkljiva presoja
Kradejo mi!
Depresija v starosti je včasih začetek demence
Izguba zanimanja in življenjske moči
POSTANEJO PASIVNI IN POTREBUJEJO NAVODILA
Spremembe osebnosti (..ali moj odgovor na spremembe, ki jih doživljam)
Vaskularna demenca
15% demenc
Hiter začetek in stopničast potek
Poškodbe globokih možganskih struktur
Arterijska hipertenzija, prekomerna teža, kajenje
Nevrološki znaki: motnje gibanja, požiranja, govora
Apatija, agitiranost, osebnostne spremembe
Demenca Lewyevih telesc
V začetku podobna Alzheimerjevi demenci
parkinsonizem
Vidne halucinacije
Nihanje v izražanju motenj spoznavnih sposobnosti
Frontotemporalna demenca
Prizadene predvsem čelni predel
5%
Izrazite osebnostne spremembe (socialno neustrezno vedenje, imitacijsko vedenje)
Perseveracije
Lahko spomin ohranjen na začetku
Ocena demence in preiskave
Kratek preskus spoznavnih sposobnosti
Test risanje ure
Osnovne biokemične laborat. preiskave, ščitnični hormoni, vitamin B12, folna kislina
CT možganov, MRI, SPECT
Zdravljenje in oblike pomoči, ki jih nudimo bolniku z demenco
Simptomatsko zdravljenje (zaviralci acetiholin esteraze)
Lajšanje vedenjskih motenj in zapletov demence
Spodbujanje umskih sposobnosti
Vzdrževanje preostalih sposobnosti bolnika (dnevne aktivnosti, skrb zase..)
Lajšanje stisk bolnika
Prilagajanje okolja bolniku (za boljšo orientacijo v prostoru.. )
Pomoč družini in skrbnikom (Spominčica- društvo za pomoč osebam zbolelim za demenco in njihovim svojcem)
delirij
Delirij je etiološko nespecifičen organski možganski sindrom, ki se hitro razvije in ima nihajoč potek.
Označujejo ga sočasne motnje:
Zavesti in pozornosti (zmedenost)
Zaznavanja (halucinacije)
Mišljenja (blodnje)
Spomina (amnezija za dogajanje)
Čustvovanja (hud nemir, strah…)
Razpored spanja in budnosti (ponoči budni)
Psihomotorna aktivnost (hiperaktivni, hipoaktivni)
Zdravljenje delirija
Odstranitev vzrokov za razvoj delirija (infekcija, zdravila, droga, alkohol, poškodba)
Zdravila: Klometiazol, benzodiazepini
Urejanje ravnotežja in vnosa tekočin in elektrolitov
Ustrezno, mirno okolje
Počitek
Varnost
spanec
Blodnje: miselne konstrukcije z izkrivljenjem realnosti, v katerih vsebino bolnik trdno verjame
Prevalentne misli: ideje same niso neresnične ali absurdne, vendar njihov tvorec preceni čez razumno mero
Obsesivne misli: pojavljajo se mimo bolnikove volje (“vsiljene”), po vsebini nesmiselne in za bolnika neprijetne misli, predstave ali notranje vzpodbude
blodnje
PRIMARNE pojavljajo brez predhodnih psihopatoloških znamenj
SEKUNDARNE bolnikova premišljanja zaradi prejšnjih bolezenskih dogajanj (npr. halucinacij)
Veličinske
Depresivne
Nihilistične
Preganjalne
Ljubosumnostne
Erotične
Nanašalne ( interpretativne)
religiozne
Motnje inteligentnosti
INELIGENTNOST je sposobnost splošne duševne prilagodljivosti na nove življenjske naloge in razmere
Skupina sposobnosti, ki jih povezujemo z možgansko skorjo ter povezavami med posameznimi možganskimi centri
IQ Inteligentnostni količnik
Primarni primanjkljaj inteligentnosti
Sekundarni primanjkljaj inteligentnosti
Kvantitativne motnje zavesti
Kvalitativne motnje zavesti
Motnje čustvovanja
Motnje hotenja
Povezave med čelnim režnjem ( predčelna skorja ima nadzorno funkcijo) in parietalnim režnjem (povezuje senzorične podatke in motorične odgovore)
Motnje hotenj
Skrb za bolnika s kroničnim potekom bolezni
Skrb naj bo nepretrgana, kakovostna in vsestranska
Multidisciplinarni timi (delovna skupina različnih sodelavcev)
Skupnostna skrb vs. Institucionalna
Širše družbeno razumevanje :
-edukacija strokovne in laične javnosti, ozaveščanje – antistigma programi
Psihosocialna rehabilitacija
Je proces, ki vodi k čim boljši kakovosti življenja oseb z duševno boleznijo
v PSR uporabljamo biopsihosocialni pristop – kompleksnejše razumevanje motenj ter posledic
PSR je terapevtski pristop, ki vzpodbuja ljudi z duševno motnjo, da dosežejo najboljšo možno raven neodvisnega delovanja v skupnosti prek učenja- izboljševanja bolnikovih sposobnosti, ob podpori okolice
Kdo sodeluje v procesu psihosocialne rehabilitacije?
PSR je kompleksna dejavnost ter združuje vse udeležence v skrbi: bolnike (uporabnike), strokovnjake (bolnišnice, ambulante, socialne službe), družinske člane, delodejalce, uradnike skupnostnih služb, nevladne organizacije.
Psihosocialna rehabilitacija – temeljne smernice
1. Individualizirano zdravljenje
2. Vključitev okolja
3. Osredotočenje na bolnikove zmožnosti
4. Obnavljanje upanja
5. Poudarek na zaposlitvenih možnostih
6. Vsestranska skrb (družbeni klubi, dnevna središča, rekreacijski programi, stanovanja, izobraževalni programi..)
7. Vključevanje bolnikov
8. Stalna skrb
9. Terapevtsko odnos (dostopnost, resnicoljubnost, empatija, skrb)
Metode dela
Iskanje rešitev, spretnosti in potreb ( ne le patologije, motenj itd.)
Diagnoza in poznavanje motnje je le podlaga za nadaljno ravnanje
Individualni načrt:
– kontinuirana, dolgotrajna podpora v skupnosti
– zmanjšujejo krizo
– preprečevanje hospitalizacije in namestitve v socialno varstvene zavode
– dvigujejo kvaliteto življenja bolnika in družine
Načini PSR
Farmakološko zdravljenje: zmanjševanje simptomov, preprečevanje ponovitev bolezni
Učenje spretnosti neodvisnega bivanja in socialnih spretnosti
Psihološka podpora bolnikom in družinskim članom
Urejanje bivanja
Delovna rehabilitacija in zaposlovanje
Socialne podporne mreže
Prostočasne dejavnosti
Multidisciplinarni timi
V bolnišnici in skupnosti
Fleksibilni, učinkoviti, povezani med seboj
Pestrost v sestavi ( patronažna sestra, psihiater, osebni zdravnik, socialni delavci, nevladne organizacije..)
Princip enakopravnosti
transparentnost kompetenc
Skupnostni pristop
Bolnik, klient, uporabnik je subjekt (ne objekt)
Prilagajanje aktivnosti potrebam
Poudarek je na bolnikovih preostalih sposobnostih, spretnostih, kompetencah na katerih lahko gradi rehabilitacijo !!
Spoštovanje avtonomnosti in samodeterminiranosti posameznika
Strokovnjak sledi potrebam ter izvaja storitve
Omogoča dostopnost in kontinuiranost
Obravnava v enoti za psihosocialno rehabilitacijo
Vsak član tima poda svojo oceno ( negovalna, psihiatrična, psihološka, delovno terapevtska, socialna)
Ob sprejemu na oddelek ocena potreb
Postavitev koordinatorja
Individualen načrt obravnave
Cilji obravnave dogovorjeni med bolnikom in timom
Sodelovanje s svojci in “ zunanjimi službami”Intervence v skupnosti v času hospitalizacije
Ocena situacije v skupnosti
Vzpostavitev sodelovanja s službami (patronažna služba, socialna služba, nevladne organizacije)
Intervence v skupnosti po odpustu
Načrtovani obiski na domu v skladu s potrebami in načrtom ( na 1 ali 2 tedna)
– socialne veščine
– dnevne aktivnosti
– zdravljenje, terapevtske intervence…
Podpora družini in pacientom
Koordinirano delo z drugimi službami Izkušnje
Boljše sodelovanje pacientov in svojcev
Ob poslabšanju pravočasne hospitalizacije na odprti oddelek
Razlogi za odklon obiska (redko):
– sram zaradi razmer v družini
– stigma
– slabo sodelovanje pri zdravljenju, nekritičn
Psihoterapija
Psihoterapija je zdravljenje čustvenih težav s pomočjo psiholoških sredstev, v katerem usposobljeni človek vzpostavi poklicen odnos s pacientom, da bi odstranil ali modificiral obstoječe simptome; spremenil moteče oblike vedenja in spodbujal pozitivno osebnostno rast in razvoj.
[wp_ad_camp_1]
0sebnostna zrelost
Sposoben obvladovanja samega sebe
Sposoben odločanja, kar je posledica pravilnega dojemanja sebe, drugih in družbenega okolja
Sposoben sprejemati odgovornost za svoje ravnanje
V stiku s svojimi čustvi
Sposoben odkrito komunicirati z drugimi
Sposoben sprejemati druge ljudi, kot drugačne od sebe
Pripravljen videti te razlike kot priložnost za učenje, ne pa za ogroženost Razvrstitev psihoterapevtskih metod
Psihoanaliza
Neoanalitske in psihodinamske psihoterapije
Vedenjska psihoterapija
Kognitivna psihoterapija
Humanistične psihoterapije (logoterapija, Rogersova p…)
Glede na oblikovna izhodišča: – individualna psihoterapija parov družinska
– skupinska
Tehnike sproščanja
Bolnik s tesnobo, posebej če je jasen problem
Aktivno obvladovanje problema povečuje bolnikovo samospoštovanje
Redko učinkovita, kot edina tehnika
Individualnost bolnika in njegova izkušnja
Pomen telesne komponente sproščanja
Redno izvajanje, tudi v obdobjih izboljšanja
Kognitivno vedenjska terapija
Utemeljitelj psihološke metode zdravljenja je ameriški psihiater Aaron Beck
Osnovna predpostavka: to, v kar ljudje verjamejo, vpliva na njihova čustva in vedenje
V anksioznosti, depresiji in drugih duševnih motnjah se pri ljudeh kažejo neprilagojeni vzorci razmišljanja in vedenja, ki povratno vzdržujejo simptome in znake te motnje
KVT poskuša določiti in spremeniti razmišljanje in vedenje ter tako izboljšati samo duševno motnjo
Kognitivno vedenjska terapija
(KVT)- prednosti, značilnosti-
Usmerjena je na “problematiko in situacijo “ tukaj in zdaj
Terapevt je aktiven, vendar sodeluje aktivno tudi oseba, ki je v terapiji
Problemi so opredeljeni tako, da je njihovo težavnost in pogostnost mogoče sproti ocenjevati
Kratkotrajna, skoraj vsem dosegljiva
preverjeno učinkovita
Široko uporabna v psihiatriji
KVT – predpostavke- čustva in vedenje so posledica mišljenja- čustvene motnje so posledica negativnega in nestvarnega mišljenja
– s spreminjanjem tega negativnega in nestvarnega mišljenja lahko zmanjšamo čustvene motnje
KVT – pristop
V nekaterih primerih je bolje začeti z vedenjskimi tehnikami (obsesivno kompulzivna motnja), v drugih s kognitivnimi tehnikami (depresija)
Za večino motenj je kombiniran pristop najučinkovitejši
Potek kognitivne terapije
1. Pacienta naučiti prepoznavanja in zavedanja svojih misli, čustev in situacij, ki te misli sprožajo
2. Prikazati mu je treba, kako te misli pripeljejo do čustvenih in vedenjskih težav
3. Ugotoviti je potrebno ali pacient sploh želi zmanjšati ali odpraviti težave ( morda ima sekundarne koristi?)
4. Sledi učenje pacienta, kako naj modificira svoje negativne misli
ABC sistem (zaporedje DOGODEK-MISLI-REAKCIJA)
Psihične motnje povezane s kognitivnimi distorzijami
Papir, svinčnik
Spada med zahtevnejše tehnike
1. Jasna opredelitev problema
2. Seznam možnih rešitev ( brez vrednotenja !)
3. Ovrednotenje rešitev na seznamu
Ni idealnih rešitev, izbira najbolj smiselne rešitve
Možen učinek tudi ob nerešenem problemu
Opredelitev samomora
Namen in dejanje, ki je usmerjeno proti samemu sebi in je anevarno za življenje
Klasične opredelitve samomora obsegajo tri komponente:
– namen
– dejanje
– smrt
Celovito podobo tega pojava dobimo ob pregledu vsakovrstnega avtoagresivnega vedenja. Lestvica samomorilnega vedenja razkriva vrsto vedenj, od prikritih, do očitnih oblik samouničevanja.
Lestvica samomorilnega vedenja
1. Posredno samouničevalno vedenje: odvisnost, samopoškodbe, zanemarjanje zdravljenja, tvegani športi..
2. Samomorilna razmišljanja
3. Samomorilne tendence
4. Parasuicidalna pavza (“vzel preveliki odmerek uspaval”)
5. S. grožnja
6. Namerno samopoškodovanje
8. Samomorilni poskus
9. Bilančni samomor
Samomorilno vedenje
Slovenija je glede stopnje samomorilnosti visoko nad evropskim povprečjem
Obsežne razlike med evropskimi državami. Slovenija je po količniku samomorilnosti v skupini z Latvijo, Litvo, Estonijo in Finsko, ki imajo največjo samomorilnost; v razmerju z mediteranskimi deželami je tikratna razlika
Posebej ogroženi starostniki
Mehanizmi samomorilnega procesa
Samomor ni opredeljen kot trenutek-dogodek smrti
Samomorilni akt, pri katerem se namen izrazi v dejanju, ki se zares konča s smrtjo
Troje pomembnih pravil:
1. Pravilo polikavzalnosti
2. Samomor je proces (t. i. presuicidalni sindrom
-Ringel)
3. Tretje pravilo nam govori o navzkrižju med težnjo po smrti in klicu na pomoč
Samomorilno vedenje – proces
Duševne motnje in samomorilno vedenje
zdravljenje osnovne motnje in pridruženih motenj.
O suicidalnem vedenju:
Samomorilno vedenje v ožji okolici v zadnjem času;
Samomorilno vedenje v družini.
OCENA TVEGANJA
za: – SAMOMORILNO VEDENJE
– Z DEPRESIJO POVZROČENO ZANEMARJENJE
Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje
Cepitev psihičnega življenja v anarhične fragmente, nesoglasje med mišljenjem in čustvovanjem.
Epidemiologija
Etiologija
Teorije o multifaktorialni pogojenosti bolezni – shizofrenija je končni izid interakcije bioloških (dednost) in okoljskih dejavnikov (intrauterine okvare zaradi virusnih infekcij, porodni zapleti, psihosocialni dejavniki).
Biološki dejavniki: genetika. Dedovanje je poligenetsko
Nevrorazvojna motnja
Funkcijske preiskave (PET, SPECT, f-MRI) odkrivajo motnje možganskega pretoka in metabolizma glukoze v čelnem področju (hiperfrontalizacija, hipofrontalnost)
Okvara predčelne skorje je povezana z bolezenskimi spremembami pri shizofreniji
Psihološki in socialni dejavniki
Vloga družine kot protektivni ali obremenilni dejavnik
Več bolezni v nižjih socioekonomskih pogojih (revščina, emigranti)
Klinična slika
Motnje mišljenja:
Formalne
-miselni blok (zapora, zadrga)
-miselna disociiranost
Vsebinske (blodnje)
-vpadljive, bizarne, presenetljive
-Preganjalne in nanašalne blodnje so pogoste
-Veličinske, ljubosumnostne, religiozno-mistične, depresivne, erotičneKlinična slika
Motnje zaznavanja:
-slušne halucinacije (glasovi)
-halucinacije telesnih občutkov
Motnje čustvovanja:
– v akutni bolezni:groza, depresivna ali evforična stanja
– čustvena plitvost, otopelost
– ambivalenca
– paratimija, paramimija
– tesnoba
– samomorilne misli
Klinična slika
Avtizem
Motnje hotenja: brezvoljnost
Depersonalizacija
Katatonski znaki
– Stupor
– Voščena upogljivost
– Negativizem, avtomatija na ukaz
Psihomotorične hiperkinezije
– stereotipije,
– manire
– bizarnosti
Motnje spoznavnih sposobnosti
Pozornosti
Spomina
Izvršitvene sposobnosti ( npr. abstraktno mišljenje)
Potek bolezni
Akuten ali
prikrit oz. plazeč
značajske in vedenjske spremembe
zapirajo se vase
popuščajo v šoli in pri delu (kognitivne motnje)
se zanemarjajo
nevrastenske težave
primitivno mišljenje
Potek bolezni
10-15% blaga epizodična varianta
40-50% negativna simptomatika
30-40% maligni potek
Ugoden potek:
Ženske
Kasen potek
Akuten potek
Paranoidna oblika bolezni
Inteligentnost
Klinični tipi shizofrenije
Paranoidna shizofrenija (F 20.0)
Hebefrenija (Dezorganizirana s.) (F 20.1)
Katatonska s. (F20.2)
Nediferencirana s. (F20.3)
Posthizofrenska s (F20.4)
Rezidualna s (F20.5)
Enostavna s. (F20.6)
Diagnoza
Značilni simptomi: blodnje, halucinacije, dezorganizirano govorjenje, dezorganizirano vedenje, negativna simptomatika pri čustvovanju in hotenju
Socialna in poklicna prizadetost
Trajanje bolezni: 6 mesecev
Izključene motnje razpoloženja
Duševna motnja ni posledica kake telesne bolezni, drogiranja, zastrupitve, zdravil..
Izključene so razvojne motnje (avtizem..)
Paranoidna shizofrenija F20.0
Značilnosti:
Relativno stabilno, pogosto paranoidne blodnje
Halucinacije (slušne in telesnega občutka)
Relativno nepomembne motnje čustvovanja, hotenja in govora
Hebefrenska shizofrenija F20.1
Izstopajo čustvene motnje, razpoloženje je plitvo in neustrezno
Neorganizirano mišljenje
Nepovezan govor
Nepredvidljivo in nezanesljivo vedenje; manirizmi
Hiter razvoj “negativnih simptomov”
Slaba prognoza
Katatonska shizofrenija F20.2
Izrazite psihomotorne motnje: hiperkinetičnost
Stupor, negativizem
Halucinacije
Enostavna shizofrenija F20.6
Prikriti in progresiven razvoj čudaštva v vedenju
Upad splošne storilnosti
Nesposobnost upoštevanja družbenih zahtev
Negativni simptomi (čustvena otopelost, opešana volja, pomanjkanje iniciativnosti, pasivnost, govorna osiromašelost, borna nebesedna mimična komunikacija s pogledom in ostalo mimiko, zanemarjenost, osiromašelost socialne učinkovitosti
Akutna in prehodna psihotična motnja F23.0
Ni organskega vzroka
Akuten nastop psihotičnih simptomov (blodnje, halucinacije, perceptualne motnje, hud razkroj običajnega vedenja)
Ozdravljenje v nekaj dneh ali mesecih
Trajne blodnjave motnje F22.0
Dolgotrajne blodnje so edina ali najbolj očitna klinična posebnost
Relativna osebnostna ohranjenost
ZDRAVLJENJE AKUTNE PSIHOZE IN SHIZOFRENIJE
Akutna psihoza – klinični sindrom
Lahko v okviru shizofrenije, shizoafektivne psihoze, shizofreniformne psihoze
Klinični sindrom:
– moteno vedenje in odzivanje
– prisotnost psihopatoloških simptomov (formalne in vsebinske motnje mišljenja, motnje zaznavanja in motnje čustvovanja)
– ne uvidevajo bolezenskega stanja
Je nujno psihiatrično stanje
Agitacija
“psihomotorna agitacija je motnja motorične aktivnosti povezana s psihično stisko in jo označuje omejena, ponavljajoča se neusmerjena in brezciljna aktivnost”
Celostno zdravljenje shizofrenije
Zdravljenje z antipsihotičnimi zdravili
Psihoterapija (kognitivno – vedenjska)
Psihosocialne intervencije in rehabilitacija
Skupnostna psihiatrična oskrba
– dnevni centri
– ureditev zaposlitvenih pogojev
– stanovanjske skupnosti in pomoč pri pridobitvi stanovanja
– Prostočasne aktivnosti
Zdravljenje akutne psihoze
Farmakoterapevtske možnosti:
Tipični:
Hloperidol (Haldol)
Flufenazin (Moditen)
Promazin (Prazine)
Sulpirid (Eglonyl) …
Učinkujejo predvsem na dopaminske receptorje
Atipični:
Klozapin (Leponex)
Olanzapin (Zyprexa)
Risperidon (Risperdal)
Kvetiapin (Seroquel)…
Učinkujejo na dopaminske in serotoninske receptorje
Stabilizacijsko in vzdrževalno zdravljenje
Trajanje zdravljenja:
– po prvi epizodi najmanj dve leti
– po drugi epizodi najmanj pet let
– po tretji ni vseh ostalih doživljenjsko
Uspešnost zdravljenja je odvisna od:
Učinka zdravila
Prenosljivosti zdravila
Sodelovanja bolnika
Dejavniki tveganja za opuščanje zdravljenja vezani na zdravila
Neželeni učinki:
– Ekstrapiramidni sindrom (akatizija, parkinsonizem, distonija, tresenje..)
– metabolni sindrom (visoka telesna teža)
– zaspanost
– omotica
– nevtropenija (nizke vrednosti belih krvničk)…
Zapleteno jemanje
Negativni odnos do zdravil
Sodelovanje pri jemanju zdravil je ključnega pomena v poteku zdravljenja
Verjetnost, da pride do recidiva psihoze pri nezdravljenih bolnikih s shizofrenijo je 10% na mesec
(Ne) sodelovanje pri zdravljenju akutne psihoze je odvisna od :
Neželeni učinki zdravil, mladi, moški, socialno neaktivni, visoka izraženost simptomov..
Pomanjkanje uvida:
– nevrokognitivni deficit
– zanikanje, kot obrambni mehanizmi
Vzdrževalno in stabilizacijsko zdravljenje
Cilji:
preverjanje in zdravljenje preostale simptomatike
Spodbujanje uvida v bolezen
Ugotavljanje zgodnjih znakov relapsa
Ugotavljanje stranskih učinkov
Ugotavljanje in preprečevanje komorbidnosti
Psihosocialne intervencije
Delo s svojci