Zdravstvena nega bolnika, ki prejema citostatsko terapijo-plonk

MS deluje na 3 področjih: preventivi in kurativi stranskih učinkov sistemskega zdravljenja, ter pripravi in aplikaciji zdravil. Stranski učinki citostatikov in vloga Ms: toksičnost citostatikov se kaže z stranskimi učinki: okvare sluznic, slabost, bruhanje, neješčnost, zaprtje, anemija, alergične reakcije. Stranski učinki citostatikov glede na čas pojavljanja: takojšni (alergična reakcija, srčna aritmija), zgodnji prvih 24ur (slabost, bruhanje), intermediarni (3-10 dni po aplikaciji- anoreksija, zaprtje, spremembe na koži), pozni (hiperpigmentacija kože, spremembe na nohtih).

Pomembna je vloga ms ki B sproti informira, poučuje, mu pomaga pri izvajanju preventivnih ukrepov. Ms mora poznati: vrste citostatikov, stranske učinke, standardizirane načrte Zn glede na stranske učinke citostatikov, fiz in psih pripravo B na citostatsko zdravljenje, varno ravnovesje s citostatiki in z odpadki, ki pri tem nastanejo, priprava B na odhod domov. Pomen informiranja B pri sistemski terapiji: Ms mora B informirati v zvezi z preventivnimi ukrepi za preprečevanje- omilitev stranskih učinkov, ki jo povzroča sistemsko zdravljenje, B spodbujati pri izvajanju preventivnih ukrepov in ocenjevati njihovo učinkovitost. Informacije podajamo razumljivo. Preberi več o Zdravstvena nega bolnika, ki prejema citostatsko terapijo-plonk

Vprašanja in odgovori za zdravstveno nego kirurškega bolnika

1. Kontaminacija, kolonizacija in okužba rane

– kontaminacija rane
– prisotnost bakterij brez razmnoževanja
– kolonizacija rane
– razmnoževanje bakterij v rani brez odgovora gostitelja
– okužba rane
– vdor bakterij v zdravo tkivo, razmnoževanje ter odgovor gostitelja

2. Dve tehniki za preprečevanje okužb

– namen
– preprečitev kontaminacije
– zaščita pacienta pred pooperativno okužbo
– aseptična tehnika
– skupina postopkov, ki preprečujejo vdor mikrorganizmov iz okolja
– sterilna tehnika
– skupina metod, s katerimi zagotovimo in vzdržujemo sterilnost potrebnih predmetov ali površine Preberi več o Vprašanja in odgovori za zdravstveno nego kirurškega bolnika

Mentalno zdravje in zdravstvena nega pacienta z duševnimi obolenji

1.) Naštej duševne motnje

Najpogostejše duševne motnje razdelimo v naslednje skupine:

– Organske duševne motnje ( demence, amnestični sindrom, delirij, …)

– Duševne motnje zaradi zlorabe različnih snovi( SOA in druge droge:  4, 7 % odraslih,  povprečje 5, 2% v Evropi)

– Shizofrenija in shizotipske motnje,( 1% vseh ljudi: vsak 125 človek ima SCH)

– Razpoloženjske(afektivne)motnje( huda depresija, distimija, bipolarna motnja)- 13, 9 % v Evropi

– Anksiozne motnje- 13, 6% v  Evropi, Preberi več o Mentalno zdravje in zdravstvena nega pacienta z duševnimi obolenji