Oznaka: shizofrenija

Zapiski iz skripte za mentalno zdravje

MOTNJE ZAVESTI:

KVANTITATIVNE: odvisne od stopnje budnosti, zožena zavest -spanje, somnolenca, sopor, koma;
KVALITATIVNE: delirantno skaljena zavest (dezorientacija, halucinacije), zamračenost (avto/alopsihična dezorientacija, blodnje, čutne prevare)

FORMALNE ALI OBLIKOVNE MOTNJE MIŠLJENJA – moten je potek in izražanje misli, okolica hitro opazi, pravimo, da govori brez zveze.
LOČIMO:
– pospešeno mišljenje: miselni tok poteka hitreje asociacije burnejše, bolestna obširnost in dolgoveznost, potencirana tovrstna motnja je vrvežavost ali logorhea (misli prehitevajo, so asociativno vendar nelogično povezane);
– upočasnjeno mišljenje: zadrga v mišljenju zgubi miselno nit; zavrtost v mišljenju – misli in ideje se porajajo težko in počasi (pravijo da imajo prazno glavo brez idej); perservacija – vračanje na isto misel, patološko pri hujših okvarah možganov, propadanje duševnih funkcij zaradi starosti, nepatološko -pri aspanosti, alkoholiziranosti;
– shizofrensko mišljenje: značilna je miselna disociacija, simbolika in avtizem, v mišljenju ni smiselne povezanosti in reda v mišljenju, pojavljanje novih besed – neologizmi; skrajna oblika je miselna razrvanost (besedna šara) kjer je nemogoče slediti miselnim pote; avtizem – realiteta začne motiti.

VSEBINSKE MOTNJE MIŠLJENJA:
BLODNE MISLI – PARANOIDNE IDEJE: zgrešena miselna konstrukcija, ocena in zaključki, ki se ne ujemajo z realnostjo, kljub dokazom, ki jih prizadeti ne korigira. Preberi več o Zapiski iz skripte za mentalno zdravje

Shizofrenija in stigma

Shizofrenija je duševna bolezen, ki zbuja niz zablod in predsodkov, občutek nelagodja in strahu. V javnosti je razširjeno napačno mnenje, da so shizofreni bolniki nevarni, napadalni in nesposobni. Sem spada tudi površno prepričanje, da je bolezen neozdravljiva, čemur hitro sledi grozljiv sklep, da je bolnika treba izločiti iz družbe. Nepopolni in napačni prikazi bolezni v medijih so pogosto gojišče za omenjeno zmotno mišljenje in ravnanje.
V resnici se le majhen del shizofrenih bolnikov vede napadalno, če že, pa so takšni navadno le krajši čas v akutni fazi bolezni. Številni oboleli za shizofrenijo niso nasilni. Velja nasprotno, živijo izolirano in so umaknjeni iz družbe. Intelektualne sposobnosti imajo navadno ohranjene, redko so močneje okvarjene. Neskladje med ohranjenimi intelektualnimi sposobnostmi in nerazumljivim vedenjem bolnika, ki se včasih ne ujema z zdravim razumom, bega okolico. Odgovor je enostaven. Opraviti imamo z boleznijo, ki je čudna, na trenutke nerazumljiva, skrivnostna in kruta. Če je ne ustavimo z zdravljenjem, pa postane tudi uničujoča. Navzlic vsemu je veliko bolnikov sposobnih sprejemati odločitve o različnih sestavinah vsakodnevnega življenja. Ob uspešnem zdravljenju so te v večini primerov enako kakovostne in pravilne kot pri osebah iz tako imenovane normalne populacije ljudi. Shizofreni bolniki ne naredijo več nasilnih kaznivih dejanj kot ljudje iz povprečne populacije. Poleg tega je prognoza shizofrenije boljša pri bolnikih, ki so bolje vključeni v družbo in sprejeti v svoji družini, kot pri drugih, ki živijo izolirano, izvrženi iz družbe in lastnih družin.

Kaj je shizofrenija in kaj ni?
Shizofrenija je zapletena motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot splet značilnih simptomov. Tu se resnična doživetja in izkušnje težko razlikujejo od neresničnih, zato mišljenje ostane brez zanesljivega kompasa in postane nelogično. Oboleli postopoma zaide ali je nenadoma pahnjen v psihotičen svet neznanih občutij s čudnimi običaji in zastrašujočo okolico, kjer po videzu drugačna bitja govorijo nerazumljivo govorico. Ne ve, kako je prišel tja in koliko časa bo moral ostati v neprijaznem tujem svetu. Zato je razumljivo, da so bolniki v fazi bolezni prikrajšani kot socialna bitja, ker ne morejo gojiti in kazati normalnih čustev do drugih oseb ter imajo težave s spominom in vedenjem. Preberi več o Shizofrenija in stigma

Mentalno zdravje in zdravstvena nega pacienta z duševnimi obolenji

1.) Naštej duševne motnje

Najpogostejše duševne motnje razdelimo v naslednje skupine:

– Organske duševne motnje ( demence, amnestični sindrom, delirij, …)

– Duševne motnje zaradi zlorabe različnih snovi( SOA in druge droge:  4, 7 % odraslih,  povprečje 5, 2% v Evropi)

– Shizofrenija in shizotipske motnje,( 1% vseh ljudi: vsak 125 človek ima SCH)

– Razpoloženjske(afektivne)motnje( huda depresija, distimija, bipolarna motnja)- 13, 9 % v Evropi

– Anksiozne motnje- 13, 6% v  Evropi, Preberi več o Mentalno zdravje in zdravstvena nega pacienta z duševnimi obolenji