Oznaka: zdravstvena nega mentalnega bolnika

Zapiski iz skripte za mentalno zdravje

MOTNJE ZAVESTI:

KVANTITATIVNE: odvisne od stopnje budnosti, zožena zavest -spanje, somnolenca, sopor, koma;
KVALITATIVNE: delirantno skaljena zavest (dezorientacija, halucinacije), zamračenost (avto/alopsihična dezorientacija, blodnje, čutne prevare)

FORMALNE ALI OBLIKOVNE MOTNJE MIŠLJENJA – moten je potek in izražanje misli, okolica hitro opazi, pravimo, da govori brez zveze.
LOČIMO:
– pospešeno mišljenje: miselni tok poteka hitreje asociacije burnejše, bolestna obširnost in dolgoveznost, potencirana tovrstna motnja je vrvežavost ali logorhea (misli prehitevajo, so asociativno vendar nelogično povezane);
– upočasnjeno mišljenje: zadrga v mišljenju zgubi miselno nit; zavrtost v mišljenju – misli in ideje se porajajo težko in počasi (pravijo da imajo prazno glavo brez idej); perservacija – vračanje na isto misel, patološko pri hujših okvarah možganov, propadanje duševnih funkcij zaradi starosti, nepatološko -pri aspanosti, alkoholiziranosti;
– shizofrensko mišljenje: značilna je miselna disociacija, simbolika in avtizem, v mišljenju ni smiselne povezanosti in reda v mišljenju, pojavljanje novih besed – neologizmi; skrajna oblika je miselna razrvanost (besedna šara) kjer je nemogoče slediti miselnim pote; avtizem – realiteta začne motiti.

VSEBINSKE MOTNJE MIŠLJENJA:
BLODNE MISLI – PARANOIDNE IDEJE: zgrešena miselna konstrukcija, ocena in zaključki, ki se ne ujemajo z realnostjo, kljub dokazom, ki jih prizadeti ne korigira. Preberi več o Zapiski iz skripte za mentalno zdravje

Razjasnitev nekaterih pojmov pri mentalnem zdravju

Blodnje ali paranoidne ideje so zgrešene miselne konstrukcije, sklepi ali ocene realnosti, ki se jih bolnik trdno oklepa in verjame vanje, ne oziraje se na to, kaj misli večina ostalih in ne glede na očitne dokaze o nasprotnem.

Pri tem ne gre za prepričanja, ki so splošno sprejeta v bolnikovem kulturnem okolju (npr. za verska prepričanja).

Blodnje delimo na:

– preganjalne blodnje – prepričanost bolnika, da ga ogrožajo, preganjajo, zasledujejo, mu želijo slabo ipd.
– nanašalne (interpretativne) blodnje -pri katerih bolnik indiferentnim dogodkom, besedam in stvarem pripisuje poseben pomen v zvezi s seboj.
– grandiozne (megalomanske, veličinske, ekspanzivne) blodnje -prepričanje bolnika v njegov vzvišeni položaj, vsemogočnost, izjemne sposobnosti, znanje, moč, plemenito poreklo in podobno.
– depresivne blodnje -so nasprotje ekspanzivnih; bolnik je prepričan, da je vse propadlo, da ne bo nikoli bolje, da je na smrt bolan; nekateri bolniki v svoji blodnjavosti nase prevzamejo odgovornost za propad vsega sveta (delire d’enormite: blodnja neizmernosti).
– nihilistične blodnje -depresivne blodnje z absurdnimi trditvami, da bolnik nečesa nima (njegovega imetja ni več, nima zdravja, srca ipd.) ali pa, da je že sam mrtev (Cotardov sindrom, delire de negation).
– hipohondrične blodnje -z vodilno neutemeljeno mislijo bolnika, da je hudo bolan.
– ljubosumnostne blodnje -prepričanje v partnerjevo nezvestobo.
– erotične (erotomanske) blodnje – z bolnikovim neutemeljenim prepričanjem, da ga določena oseba (ponavadi na pomembnejšem položaju) ljubi.
– religiozne blodnje – prepričanje bolnika o njegovem posebnem poslanstvu glede na vero ali cerkev.
– pomilostitvene blodnje – pri na dolgo dobo obsojenih zapornikih, po letih prestanega zapora blodno prepričanje, da je pomiloščen.
– bizarne blodnje -opisujejo fenomene, ki bi jih bolnikovo kulturno okolje ocenilo za povsem nesprejemljive in neverjetne. Takšne blodnje so značilno prisotne pri shizofreniji, bolniki z blodnjavo motnjo pa jih nimajo. Preberi več o Razjasnitev nekaterih pojmov pri mentalnem zdravju

Komunikacija in motnje zaznavanja

MOTNJE ZAZNAVANJA

Zaznavanje kot duševni proces pomeni tisti del duševne reaktivnosti, ki v človekovi zavesti oblikuje podobe predmetov in občutke za njihove lastnosti. Za zaznavanje ter za ostale duševne procese je nadvse pomemben stalen nadzor nad ustreznostjo reakcije in njenimi morebitnimi napakami (Kobal, 1999).

Elementarne motnje zaznavanja
Te motnje so povezane z določljivimi okvarami senzoričnega aparata, kjerkoli od receptorja do sekundarnih projekcij v možganski skorji onemogoča ali vsaj bistveno otežuje zaznavanje okoliškega sveta. Praktično vse te okvare sodijo v nevrologijo.

K tem motnjam uvrščamo:
– agnozije (optične, akustične, taktilne)
– objektivno malo pojasnjeni so pojavi psihogene slepote ali gluhote
– štejemo tudi trenutne ali nedoločljive optične fenomene, kot so bliskavica ali plameni v epileptični auri lahko pa je prisotno tudi doživetje pokov ali šumov

Zaznavne anomalije
Kot primere sprememb intenzivnosti lahko omenimo pojave hiperestezije, hipoestezije in anestezije. Pri prvem gre za povečanje občutka za dotik na koži, pri drugem za zmanjšanje, pri tretjem pa za izgubo občutka za dotik (Kobal, 1999). Preberi več o Komunikacija in motnje zaznavanja

Izpit iz mentalnega zdravja 5.2.2010

Za duševne motnje velja:
1. V izrednih razmerah se zmanjša število duševnih motenj za 6-11%
2. Osebam z duševnimi motnjami so pogosto kršene človekove pravice

Haptične halucinacije so motnje
1. Zaznave na koži

Psihotični simptomi se NE pojavljajo pri
1. Shizotipski motnji

Prodormalni simptomi shizofrenije so
1. Zbledelo, neustrezno čustvovanje

Simptom, ki ni posledica disfunkcije avtonomnega živčevja pri deliriju je
1. Obsesija

Težave s poimenovanjem predmetov so tipične za
1. Demenco

Za alzheimerjevo bolezen velja
1. Razvija se počasi več let

Bolnik z demenco ki doživlja televizijsko sliko kot resnično dogajanje
1. Ima privide

Izmed naštetih je najpomembnejši dejavnik tveganja za depresijo
1. Žalovanje

Za samomor velja
1. Kdor poskuša narediti samomor išče pozornost
2. Samomorilci so sebični in šibki Preberi več o Izpit iz mentalnega zdravja 5.2.2010