Oznaka: duševni bolnik

Zdravstvena nega mentalnega pacienta izpiski za izpit

1. ČLOVEKOVE PRAVICE IN DUŠEVNE MOTNJE

Človekove pravice temeljijo na dostojanstvu, spoštovanju, enakosti, poštenosti in neodvisnosti vsakega posameznika. Osebe z duševno motnjo so pogosto žrtve stigmatizacije in z njo povezane diskriminacije.

ZDRAVLJENJE PROTI VOLJI PACIENTA:
Ta problematika je posebaj občutljiva, saj se postavlja vprašanje pacientove resnične volje, kadar je ta, pod vplivom bolezenskega doživljanja. Z namenom, da bi se preprečile zlorabe oseb z duševno motnjo in zmanjšalo nevarnosti, ki jih lahko povzročijo sebi in drugim, mora biti to področje urejeno z ustrezno zakonodajo.

SPREJEM NA ZDRAVLJENJE BREZ PRIVOLITVE:
Je postopek, ki prinaša omejitev dveh človekovih pravic, zagotovljenih z ustavo: pravice do osebne svobode ter pravice do prostovoljnega zdravljenja. Bolnišnično zdravljenje brez privolitve (tudi proti volji pacienta), predstavlja hud poseg v človekovo integriteto, da ga je treba s strani države zakonsko opredeliti in nadzorovati njegovo izvajanje.

ZAKONSKE OSNOVE ZA VAROVANJE PRAVIC OSEB Z DUŠEVNO MOTNJO:
Načela MADRIDSKE dekleracije:
– Zdravljenje mora potekati v skladu s stroko in etičnimi principi.
– Psihiater mora obravnavati pacienta kot partnerja v terapevtskem odnosu.
– Pacient lahko zdravljenje tudi odkloni, in se ga proti njegovi volji ne sme zdraviti, razen v primerih, ko bi opustitev zdravljenja pomenila življenjsko nevarnost za pacienta ali njegove bližnje.
– Zdravljenje brez vključevanja pacienta ni dovoljeno, niti dajanje informacij o zdravljenju drugim osebam, bolnika pa je treba o njegovem zdravljenju informirati. Preberi več o Zdravstvena nega mentalnega pacienta izpiski za izpit

Zapiski iz skripte za mentalno zdravje

MOTNJE ZAVESTI:

KVANTITATIVNE: odvisne od stopnje budnosti, zožena zavest -spanje, somnolenca, sopor, koma;
KVALITATIVNE: delirantno skaljena zavest (dezorientacija, halucinacije), zamračenost (avto/alopsihična dezorientacija, blodnje, čutne prevare)

FORMALNE ALI OBLIKOVNE MOTNJE MIŠLJENJA – moten je potek in izražanje misli, okolica hitro opazi, pravimo, da govori brez zveze.
LOČIMO:
– pospešeno mišljenje: miselni tok poteka hitreje asociacije burnejše, bolestna obširnost in dolgoveznost, potencirana tovrstna motnja je vrvežavost ali logorhea (misli prehitevajo, so asociativno vendar nelogično povezane);
– upočasnjeno mišljenje: zadrga v mišljenju zgubi miselno nit; zavrtost v mišljenju – misli in ideje se porajajo težko in počasi (pravijo da imajo prazno glavo brez idej); perservacija – vračanje na isto misel, patološko pri hujših okvarah možganov, propadanje duševnih funkcij zaradi starosti, nepatološko -pri aspanosti, alkoholiziranosti;
– shizofrensko mišljenje: značilna je miselna disociacija, simbolika in avtizem, v mišljenju ni smiselne povezanosti in reda v mišljenju, pojavljanje novih besed – neologizmi; skrajna oblika je miselna razrvanost (besedna šara) kjer je nemogoče slediti miselnim pote; avtizem – realiteta začne motiti.

VSEBINSKE MOTNJE MIŠLJENJA:
BLODNE MISLI – PARANOIDNE IDEJE: zgrešena miselna konstrukcija, ocena in zaključki, ki se ne ujemajo z realnostjo, kljub dokazom, ki jih prizadeti ne korigira. Preberi več o Zapiski iz skripte za mentalno zdravje