epilepsija

Epilepsija pri osebah z motnjami v razvoju

Epilepsija je ime za ponavljajoče se prehodne motnje v delovanju osrednjega živčevja, ki se kažejo kot motnja zavesti, gibanja, zaznavanja in obnašanja.

Epileptični napad nastane iznenada zaradi pretiranega in sočasnega delovanja živčnih celic, je iznenadna motnja živčnih celic. Značilno zanjo je, da je časovno omejena in popolnoma reverzibilna.

VZROKI ZA SIMPTOMATSKO EPILEPSIJO:
– tumorji
– posttravmatske spremembe
– vaskularne spremembe (ishemične, hemoragične)
– degenerativne bolezni CŽS
– nepravilnosti v razvoju CŽS
– metabolitične motnje (hipoglikemija, uremija, elektrolitski disbalans)
– eksogene intoksikacije (eksitance snovi, ki vzdražijo CŽS droge, sredstva za hujšanja).
Preberi več o Epilepsija pri osebah z motnjami v razvoju

Zapiski iz skripte za mentalno zdravje

MOTNJE ZAVESTI:

KVANTITATIVNE: odvisne od stopnje budnosti, zožena zavest -spanje, somnolenca, sopor, koma;
KVALITATIVNE: delirantno skaljena zavest (dezorientacija, halucinacije), zamračenost (avto/alopsihična dezorientacija, blodnje, čutne prevare)

FORMALNE ALI OBLIKOVNE MOTNJE MIŠLJENJA – moten je potek in izražanje misli, okolica hitro opazi, pravimo, da govori brez zveze.
LOČIMO:
– pospešeno mišljenje: miselni tok poteka hitreje asociacije burnejše, bolestna obširnost in dolgoveznost, potencirana tovrstna motnja je vrvežavost ali logorhea (misli prehitevajo, so asociativno vendar nelogično povezane);
– upočasnjeno mišljenje: zadrga v mišljenju zgubi miselno nit; zavrtost v mišljenju – misli in ideje se porajajo težko in počasi (pravijo da imajo prazno glavo brez idej); perservacija – vračanje na isto misel, patološko pri hujših okvarah možganov, propadanje duševnih funkcij zaradi starosti, nepatološko -pri aspanosti, alkoholiziranosti;
– shizofrensko mišljenje: značilna je miselna disociacija, simbolika in avtizem, v mišljenju ni smiselne povezanosti in reda v mišljenju, pojavljanje novih besed – neologizmi; skrajna oblika je miselna razrvanost (besedna šara) kjer je nemogoče slediti miselnim pote; avtizem – realiteta začne motiti.

VSEBINSKE MOTNJE MIŠLJENJA:
BLODNE MISLI – PARANOIDNE IDEJE: zgrešena miselna konstrukcija, ocena in zaključki, ki se ne ujemajo z realnostjo, kljub dokazom, ki jih prizadeti ne korigira. Preberi več o Zapiski iz skripte za mentalno zdravje

– Epileptični napadi: nenadne motnje v delovanju živčevja, ki se kažejo kot motnje gibanja, zaznavanja, obnašanja, zavesti kar je posledica nenormalne električne aktivnosti v možganih.Te motnje so praviloma časovno omejene in popolnoma reverzibilne.
– Epilepsije: bolezenska stanja pri katerih se ponavljajo (večinoma spontani) epileptični napadi

RAZVRSTITEV EPILEPTIČNIH NAPADOV:

1. Parcialni napadi:
a) enostavni – brez motenj zavesti
b) kompleksni – z motnjo zavesti
2. Generalizirani napadi (bilateralno simetrični in brez žariščnega začetka)
3. Nerazvrščeni napadi

EPIDEMIOLOGIJA:

– 20000 bolnikov z epilepsijo
– 30-50 na 100.000 prebivalcev na leto
– 500-1000 na 100.000 prebivalcev (0,5-1% razširjenost – prevalenca – epilepsije)
– 10-20% ima terapevtsko rezistentno epilepsijo

Starost: pojavlja se v vseh starostnih obdobjih – največ v otroškem obdobju in po 60. letu starosti
Razmerje med spoloma:enako pogosto pri ženskah kot moških Preberi več o Epilepsija

Epilepsija

DEFINICIJA:
Epilepsija je ime za ponavljajoče se prehodne motnje v delovanju osrednjega živčevja, ki se kažejo kot motnja zavesti, gibanja, zaznavanja in obnašanja.

Dokazano je, da lahko v vsaki možganski celici pod vplivom škodljivih agensov pride do epileptogenega dogajanja, ki je posledica motenj v delovanju celične membrane. Če škodljivi vplivi trajajo dalj časa, se prično v celici občasni izbruhi. Po določenem času se celica tako spremeni, da se sama po sebi obnaša kot »epileptična« celica in se v njej aktivnost sproži brez znanega zunanjega vzroka. Ta aktivnost se stopnjuje, doseže visoko frekvenco, končno pa se celica izčrpa in nenormalna aktivnost preneha.
Preberi več o Epilepsija