1. ČLOVEKOVE PRAVICE IN DUŠEVNE MOTNJE
Človekove pravice temeljijo na dostojanstvu, spoštovanju, enakosti, poštenosti in neodvisnosti vsakega posameznika. Osebe z duševno motnjo so pogosto žrtve stigmatizacije in z njo povezane diskriminacije.
ZDRAVLJENJE PROTI VOLJI PACIENTA:
Ta problematika je posebaj občutljiva, saj se postavlja vprašanje pacientove resnične volje, kadar je ta, pod vplivom bolezenskega doživljanja. Z namenom, da bi se preprečile zlorabe oseb z duševno motnjo in zmanjšalo nevarnosti, ki jih lahko povzročijo sebi in drugim, mora biti to področje urejeno z ustrezno zakonodajo.
SPREJEM NA ZDRAVLJENJE BREZ PRIVOLITVE:
Je postopek, ki prinaša omejitev dveh človekovih pravic, zagotovljenih z ustavo: pravice do osebne svobode ter pravice do prostovoljnega zdravljenja. Bolnišnično zdravljenje brez privolitve (tudi proti volji pacienta), predstavlja hud poseg v človekovo integriteto, da ga je treba s strani države zakonsko opredeliti in nadzorovati njegovo izvajanje.
ZAKONSKE OSNOVE ZA VAROVANJE PRAVIC OSEB Z DUŠEVNO MOTNJO:
Načela MADRIDSKE dekleracije:
– Zdravljenje mora potekati v skladu s stroko in etičnimi principi.
– Psihiater mora obravnavati pacienta kot partnerja v terapevtskem odnosu.
– Pacient lahko zdravljenje tudi odkloni, in se ga proti njegovi volji ne sme zdraviti, razen v primerih, ko bi opustitev zdravljenja pomenila življenjsko nevarnost za pacienta ali njegove bližnje.
– Zdravljenje brez vključevanja pacienta ni dovoljeno, niti dajanje informacij o zdravljenju drugim osebam, bolnika pa je treba o njegovem zdravljenju informirati. Preberi več o Zdravstvena nega mentalnega pacienta izpiski za izpit