Gradivo za zdravstveno nego mentalnega pacienta 2014

1.Samomorilni proces poteka v več stopnjah. Razvije se lahko v enem dnevu, tednu, mesecu ali več letih in pri katerikoli starosti. Na začetku se pojavijo misli t.i. samomorilne misli, ki so posledica neznosnih situacij, iz katerih posameznik ne vidi izhoda, v tisti fazi posameznik razmišlja o možnosti, ali bi si življenje skrajšal ali ne.

Teh misli ne oznanja okolici in jih zadržuje zase.  samomor  se ne zgodi zaradi ene same obremenilne situacije ali psihične travme. Križati se morata dejavnik, ki zavzema šibko mesto v posameznikovi osebnosti, z ustrezno travmatsko situacijo ali pa zbor subjektivnih in objektivnih okoliščin.

Posameznik ne stori tega dejanja naenkrat, temveč je to le zaključek že nekoč začetih zgodb. Navaja dve sili, ki poglavitno odločata o izidu, “alarm” težnja smrti in “apel” klic pomoči. V tistem, odločilnem trenutku je zelo pomembno, da najde posameznik, ki je v stiski, človeka, ki ta klic pomoči razume in da mu je pripravljen pomagati. Samomor je večplasten fenomen. Samomorilni proces se začne razvijati v zgodnjem otroštvu.

Od spleta okoliščin je odvisno, ali se ga bo dalo preprečiti ali ne. Samomorilno nagnjenje spodbuja osamljenost in da je samomorov manj v prepleteni, povezani družbi kot v razcepljeni in individualizirani.slovenska družba je razcepljena, in  narašča individualizacija, nepovezanost in egocentričnost. Ti procesi tudi pojasnjujejo visok koeficient samomorilnosti v Sloveniji

Samomor poteka v petih fazah:

  • navadno se začne z generaliziranimi negativnimi mislimi
  • postopno se te misli stopnjujejo v misli o samomoru
  • oseba izdela samomorilni načrt – v tej fazi pomembno vlogo igrata agresivnost in impulzivnost;
  • izvedba samomora
  • smrt

 

2.vloga ms

Med samo obravnavo medicinska sestra sprejema različne vloge – od vloge popolnega tujca, ko z vso odzivnostjo vzpostavi začetni odnos z pacientom in z zavzetostjo, zaupanjem in pristno Preberi več o Gradivo za zdravstveno nego mentalnega pacienta 2014

Mentalno zdravje in zdravstvena nega pacienta z duševnimi obolenji

1.) Naštej duševne motnje

Najpogostejše duševne motnje razdelimo v naslednje skupine:

– Organske duševne motnje ( demence, amnestični sindrom, delirij, …)

– Duševne motnje zaradi zlorabe različnih snovi( SOA in druge droge:  4, 7 % odraslih,  povprečje 5, 2% v Evropi)

– Shizofrenija in shizotipske motnje,( 1% vseh ljudi: vsak 125 človek ima SCH)

– Razpoloženjske(afektivne)motnje( huda depresija, distimija, bipolarna motnja)- 13, 9 % v Evropi

– Anksiozne motnje- 13, 6% v  Evropi, Preberi več o Mentalno zdravje in zdravstvena nega pacienta z duševnimi obolenji