Oznaka: operacija

Psihična podpora pacientu po operaciji s strani zdravstvene nege

Pooperativno obdobje se začne takoj po operaciji v sobi za zbujanje. kritično obdobje za operiranca je neposredno po anesteziji dokler glavni učinki anestetika ne popustijo in se stanje ne stabilizira. pacienti so običajno v pooperacijskem obdobju zaspani, nemirni, imajo motnje v dojemnju, motnje v motoričnih funkcijah, prisotni sta navzeja in bruhanje. Zdravstvena nega v pooperativnem obdobju vključuje vzdrževanje dihanja, cirkulacije, elektrolitskega in tekočinskega ravnovesja, kontrola stanj zavesti in stanje operacijske rane, drenaž, zagotavljanje varnosti in podpiranje dobrega počutja pacienta, ki vključuje tudi psihično oporo po operaciji in prilagoditev pacienta na spremembe po operaciji (Ivanuša in Železnik, 2000).

REŠEVANJE PROBLEMA IZ VIDIKA ZDRAVSTVENE NEGE

Medicinska sestra izvaja zdravstveno nego po procesni metodi dela, ki je sodoben metodološki pristop v zdravstveni negi in ga odlikuje visoka stopnja organiziranosti. Temelji na metodi ugotavljanja telesnih, duševnih in socialnih potreb posameznika, družbe. Preberi več o Psihična podpora pacientu po operaciji s strani zdravstvene nege

Priprava pacienta na mali operativni poseg

Med male operativne posege štejemo punkcije telesnih votlin, na primer trebuha, prsne votline, tudi punkcijo sklepov in kostnega mozga, enostavna izdrtja zob, večino operacij na očeh in skoraj vse operativne posege na koži ali sluznicah, le operacij opeklin ne. To so operacije, ki po posegu ne zahtevajo dolgotrajno opazovanje in okrevanje pacienta v bolnišnici, imenujemo ambulantni operativni posegi. Ambulantno se opravljajo številni mali operativni posegi (utesnitveni sindrom karpalnega kanala, benigni tumorji kože in podkožja).

Predoperativno obdobje se začne, ko se bolnik odloči in privoli v operativni poseg in se konča, ko bolnika premestimo na operacijsko mizo. Medicinska sestra ugotavlja specifične individualne potrebe in bolnika obravnava celostno. Naloga medicinske sestre je, da ugotovi bolnikove potrebe in sposobnosti sodelovanja. Na podlagi pridobljenih anamnestičnih podatkov in ugotovljenih bolnikovih potreb izvedemo individualni negovalni načrt predoperativne priprave (Leskovar, b.l). Preberi več o Priprava pacienta na mali operativni poseg

Razkuževanje rok in pravila vedenja v operacijski sobi

 

Higiena rok je ključnega pomena pri preprečevanju in raznašanju bolnišničnih okužb, zato je potrebno dosledno upoštevanje naslednjih ukrepov :

  • Umivanje rok,
  • razkuževanje rok,
  • uporaba rokovic,
  • uporaba tehnike nedotikanja,
  • nega kože rok (Zore, 2008).

 

Namen razkuževanja rok je hitro mikrobicidno in virucidno delovanje na mikroorganizme prehodne populacije na rokah, zlasti na vegetativne oblike bakterij in viruse (Oštir, 2005)

Z razkuževanjem dosežemo zmanjševanja števila mikroorganizmov in prehodne mirkobne populacije kože na najmanjši možni nivo z najmanjšim draženjem tkiva. S tem zmanjšamo možnost prenosa bolnišnićnih okužb. Razkužujemo vedno čiste roke. Preberi več o Razkuževanje rok in pravila vedenja v operacijski sobi

Vprašanja in odgovori za zdravstveno nego kirurškega bolnika

1. Kontaminacija, kolonizacija in okužba rane

– kontaminacija rane
– prisotnost bakterij brez razmnoževanja
– kolonizacija rane
– razmnoževanje bakterij v rani brez odgovora gostitelja
– okužba rane
– vdor bakterij v zdravo tkivo, razmnoževanje ter odgovor gostitelja

2. Dve tehniki za preprečevanje okužb

– namen
– preprečitev kontaminacije
– zaščita pacienta pred pooperativno okužbo
– aseptična tehnika
– skupina postopkov, ki preprečujejo vdor mikrorganizmov iz okolja
– sterilna tehnika
– skupina metod, s katerimi zagotovimo in vzdržujemo sterilnost potrebnih predmetov ali površine Preberi več o Vprašanja in odgovori za zdravstveno nego kirurškega bolnika

Rehabilitacija, ter možni zapleti po operaciji

MOŽNI ZAPLETI PO OPERACIJI

– pooperativne krvavitve
– anurija, uroinfekt
– bruhanje
– okužba rane
– flebitis
– alkoholni delirij
– pooperativna psihoza
– parotitis (vnetje obušesnih slinavk)
– popuščanje šivanih anastomoz
– stresni ulkus
– abces rane, dehiscenca (gre rana narazen)

Načrtovanje bolnikovega odpusta
– ugotavljanje bolnikovih potreb glede odpusta
– intervencije: priprava bolnika dan pred odpustom, priprava bolnika na dan odpusta
– obvestiti moramo patronažno MS po odpustu bolnika Preberi več o Rehabilitacija, ter možni zapleti po operaciji

Operativna rana

Kaj je operativna rana?
– je nasilna prekinitev tkiva

Biologija celjenja rane
Glede na vrsto celic, ki prevladujejo ali po kemičnih reakcijah, ki jih zaznamo, delimo celjenje rane v 4 obdobja:
– nevrogeno- hemostatsko: tvorba strdka in fibrinske mreže
– destruktivno- makrofagno: razgradnja odmrlega tkiva, uničevanje bakterij (nastanek otekline)
– produktivno- fibroblastno: rast granulacijskega tkiva, epitelizacija, skrčenje rane
– maturacija: tvorba in razgradnja kolagena

Vloga brazgotine
– je spajanje tkiv in zapolnjenje prostora

Pomen čvrstosti brazgotine: zrela brazgotina je slabše ožiljena, povečuje pa se čvrstost za raztezanje, ki je odvisna od vrste tkiva (koža po 21 dneh 10% zaceljena, črevesna stena po 21 dneh skoraj 100% zaceljena…), masiramo z vlažnimi krpicami. Preberi več o Operativna rana