Med male operativne posege štejemo punkcije telesnih votlin, na primer trebuha, prsne votline, tudi punkcijo sklepov in kostnega mozga, enostavna izdrtja zob, večino operacij na očeh in skoraj vse operativne posege na koži ali sluznicah, le operacij opeklin ne. To so operacije, ki po posegu ne zahtevajo dolgotrajno opazovanje in okrevanje pacienta v bolnišnici, imenujemo ambulantni operativni posegi. Ambulantno se opravljajo številni mali operativni posegi (utesnitveni sindrom karpalnega kanala, benigni tumorji kože in podkožja).
Predoperativno obdobje se začne, ko se bolnik odloči in privoli v operativni poseg in se konča, ko bolnika premestimo na operacijsko mizo. Medicinska sestra ugotavlja specifične individualne potrebe in bolnika obravnava celostno. Naloga medicinske sestre je, da ugotovi bolnikove potrebe in sposobnosti sodelovanja. Na podlagi pridobljenih anamnestičnih podatkov in ugotovljenih bolnikovih potreb izvedemo individualni negovalni načrt predoperativne priprave (Leskovar, b.l).
REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZN
Bolnik mora biti seznanjen s stanjem svoje bolezni in možnostmi zdravljenja ter s prognozo bolezni glede na različne načine zdravljenja. Bolnik se mora sam odločiti tudi o izbiri načina zdravljenja, ki je lahko le v skladu s strokovnimi stališči zdravljenja bolezni. Zdravnik ga lahko samo vodi k pravilnejši odločitvi, dokončna odločitev o načinu in poteku zdravljenja pa je bolnikova. Temu mnenju se nato prilagodi tudi priprava bolnika na operativni poseg. Nujno in nenadomestljivo je, da bolnik aktivno sodeluje pri pripravi na operativni poseg z upoštevanjem navodil zdravnikov in s skrbjo za optimalno telesno kondicijo ter prehrano pred načrtovanimi posegi. S tem bolnik zelo pripomore k varnosti in uspešnosti kirurškega posega ter predvsem k hitrosti okrevanja po njem.
Ambulantno pripravo bolnika na operativni poseg vedno vodi njegov izbrani zdravnik. Zdravnik, ki bolnika pripravlja na poseg, ga je dolžan pripraviti v skladu z navodili, ki jih bolnik prejme v ustanovi, kjer bo poseg opravljen (po pregledu kirurga in anesteziologa), in v skladu s posebnostmi njegovega zdravstvenega stanja. Ob tem je občasno potrebno tudi mnenje zdravnikov drugih strok, najpogosteje kardiologa (Leskovar, b.l).
Psihična priprava bolnika na operacijski poseg
Bolezen, hospitalizacija in operacija je za vsakega bolnika individualno doživetje, tako zaradi novonastalih psihosocialnih kot tudi fizičnih dejavnikov. Že sama hospitalizacija, toliko bolj pa operacija, je za bolnika obremenjujoča izkušnja, ki povzroča bolniku telesne in duševne stresne odzive, obenem pa predstavlja tudi socialni stresni mehanizem, ki zahteva prilagajanje družine in bolnika na začasne ali trajna spremembe (Mrak, 2001).
Psihična priprava je potrebna pri vseh operativnih posegih, pa čeprav jo zelo radi zanemarimo. Osnova psihične priprave je informiranost bolnika. Bolnik mora biti seznanjen z boleznijo, s pripravami na operacijo, z možnimi zapleti nastalimi po operaciji. Z dobro psihično pripravo bolnika umirimo, zmanjšamo mu strah, stres in bolečino (Beglaj, 2013).
Psihična priprava bolnika obsega več strokovnih ukrepov zdravstvene nege:
- prijazen odnos do bolnika in spoštovanje bolnikovega dostojanstva,
- vzpostavljanje zaupnega odnosa,
- informiranje bolnika,
- spodbujanje izražanja občutij (strahu, jeze, zaskrbljenosti),
- empatičen odnos in podpora bolnika,
- ugotavljanje bolnikovih potreb in pomoč pri njihovem zadovoljevanju (Mrak, 2001).
Fizična priprava
Fizična priprava zajema higiensko ureditev bolnika, pripravo z zdravili, organizacijsko pripravo in čiščenje prebavnega trakta, če gre za operacijo v trebušni votlini. Higienska in organizacijska priprava sta pri vseh operacijah enaki. Ostale aktivnosti se izvajajo glede na vrsto operacije in glede na bolnikovo stanje. Organizacijska priprava pomeni pregled izvidov, ki jih bolnik prinese s seboj (laboratorijski izvidi, EKG in rentgenske slike ). Po presoji se zdravnik odloči še za dodatne preglede. Higienska ureditev bolnika pomeni priprava bolnika dan pred operacijo in priprava na dan operacije. Poskrbimo za bolnikovo dobro počutje in za čim boljšo pripravo kože na operativni poseg.
Priprava z zdravili pred operacijo je zelo pogosta. Pri bolnikih so lahko prisotna kronična obolenja ( sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak….), ki pa jih moramo vseeno zdraviti. Za večje operacije se jim uvede centralni venski kanal – t,j. pristop do večjih žil. Poskrbimo za antikoagulantno terapijo – proti strejevanju krvi.
Pri planiranih ortopedskih operacijah, se zdravnik odloči za avtotransfuzijo – zbiranje lastne krvi. Priprava se začne 14 dni pred operacijo. Pri operacijah v trebušni votlini je potrebno tudi čiščenje prebavnega trakta. S tem zmanjšamo pooperativne nevšečnosti (slabost, bruhanje, napenjanje ). Priprava bolnika na ambulantni operativni poseg prav tako zahteva psihično in fizično pripravo. Bolnik ob pregledu v kirurški ambulanti dobi datum in uro posega, ter navodila glede priprave (Dolinar, 2013).
KRITIČNO MNJENJE
Medicinska sestra je vključena v vse aktivnosti pri pripravi bolnika na operativni poseg. Tako pripomore k sestavi mozaika kvalitetne in celostne obravnave bolnika v pripravi na operativni poseg. Vsi zdravstveni delavci se zavedajo, kako pomembna je psihična priprava pacienta, da zmanjšamo njegov strah pred posegom in mu podajo razumljive in natančne informacije o samem posegu, saj tako pridobimo pacientovo zaupanje in s tem njegovo sodelovanje med posegom in po posegu. Z svoje delo so strokovno usposobljeni in kot tim delujejo enotno. Na enoti so mi bili pripravljeni razložiti vse posege in z študenti sodelovati.
LITERATURA
- Beglaj K. Posebnosti priprave pacienta z depresivno motnjo na operacijo: [diplomsko delo]. Maribor: Univerza v Mariboru, fakulteta za zdravstvene vede, 2013
- Buček Hajdarevič I, Kardoš Z. Preprečevanje dejavnikov tveganja pred operativnim posegom in po njem. Obzor Zdr N. 2000; 34
- Dolinar M. Življenjsko ogrožajoči zapleti pri operacijskih posegih v splošni anesteziji: [diplomsko delo]. Univerza v Mariboru, fakulteta za zdravstvene vede, 2013
- Leskovar B. Operacije in kronična ledvična bolezen. Ljubljana, b.l. Dostopno na: http://www.zveza-dlbs.si/za-dobro-ledvic/operacije-in-kronicna-ledvicna-bolezen.pdf (15.10.2014)
- Mrak Z. Priprava bolnika na operativni poseg. V: Seminar sekcije kirurških medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Zbornica zdravstvene nege Slovenije – zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Radenci: 23-28