Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege

  • Domov
  • POŠLJI ZAPISKE IN GRADIVO
  • O piškotkih


Vprašanja in odgovori za zdravstveno nego kirurškega bolnika

18 februarja, 2015 v ZN Kirurškega pacienta |

Natisni si članek! Natisni si članek!

1. Kontaminacija, kolonizacija in okužba rane

– kontaminacija rane
– prisotnost bakterij brez razmnoževanja
– kolonizacija rane
– razmnoževanje bakterij v rani brez odgovora gostitelja
– okužba rane
– vdor bakterij v zdravo tkivo, razmnoževanje ter odgovor gostitelja

2. Dve tehniki za preprečevanje okužb

– namen
– preprečitev kontaminacije
– zaščita pacienta pred pooperativno okužbo
– aseptična tehnika
– skupina postopkov, ki preprečujejo vdor mikrorganizmov iz okolja
– sterilna tehnika
– skupina metod, s katerimi zagotovimo in vzdržujemo sterilnost potrebnih predmetov ali površine

3. Pozitivne strani vlažnega celjenja ran

– rehidracija tkiva
– hitrejši potek vnetne faze (več makrofagov)
– hitrejše in povečano nastajanje kolagena, endotelijskih celic
– povečana in hitrejša angiogeneza
– pospešeno potovanje epitelijskih celic
– vzdrževanje kislega pH
– zmanjšana bolečina v rani ter ob prevezi
– manj prevez
– manjša nevarnost okužbe rane
– hitrejše in lažje čiščenje rane ter odstranjevanje odmrlih delov

4. Sodobne obloge

– lastnosti
– se ne lepi na rano
– je nepropustna za mikroorganizme
– zagotavlja vlažno okolje ob istočasnem odstranjevanju odvečnega eksudata
– zagotavlja toplotno izolacijo
– je netoksična in ne povzroča alergij
– je za pacienta udobna
– ščiti rano pred poškodbami
– zmanjša pogostost prevez
– je cenovno ugodna
– ima dolgo življenjsko dobo
– je primerna za bolnišnično in izven bolnišnično uporabo

– sposobnost zmanjšanja neprijetnega vonja
– zmanjševanje bolečine
– izmenjava plinov
– v rani ne razpade in se lahko ter v celoti odstrani
– omogoča stik obloga-rana
– zagotavlja hitro in kozmetično sprejemljivo zacelitev
– omogoča lokalno aplikacijo kemoterapevtikov

– razdelitev glede na stik z rano
– primarne obloge – pridejo v stik z rano (zapolnitev celotne površine rane!)
– sekundarne obloge – pritrdijo primarno oblogo in vsrkavajo izločke
– materiali za pritrditev

– razdelitev glede na prevladujoče lastnosti
– poliuretanski filmi
– vpojne nelepljive obloge z lepilnim robom, obliži
– vpojne slabo lepljive obloge
– nelepljive kontaktne mrežice
– hidrokoloidi
– poliuretanske pene
– hidrokapilarne obloge
– alginati
– hidrogeli
– obloge z dodatki
– obloge z mehkim silikonom
– obloge s kolagenom
– resorbtivne obloge
– obloge za zmanjševanje nastajanja brazgotin
– sredstva za zaščito okolice rane

– izbira obloge je odvisna od
– rana: tip, velikost, okužba, izloček, okolica, bolečina, krvavitev…
– lastnosti materialov: vpijanje, prilagodljivost, zmanjševanje bolečine, prepustnost za pline, netoksičnost…
– splošno stanje pacienta: gibljivost, občutljivost na material, lastnosti kože, kontinenca…

5. Vakumska metoda

– vacuum assisted closure therapy (VAC)
– zaprt sistem z negativnim pritiskom
– zmanjša stistnjenost okolnega tkiva
– izboljša prekrvljenost ležišča rane
– stimulira nastajanje granulacijskega tkiva
– zelo pospeši proliferativno fazo celjenja

6. Kronična bolečina

– vpliva na celotno življenje pacienta in njegove okolice
– simptomatika akutne bolečine traja daljši čas (3 do 6 mesecev)
– akutni proces ni ozdravljiv (npr. malignom – kronična bolečina že po enem mesecu)
– ni več znakov vzdraženosti živčnega sistema – adaptacija

– zdravljenje – elastomer črpalke
– balon – v njem zdravilo – krčenje – kontinuirano dovajanje določenih količin zdravila
– različni načini vnosa: port, i.v . kateter, s.c. kanila
– črpalka deluje brez zunanjega vira energije – pacient jo lahko nosi obešeno okrog vratu
– obliži za transdermalno vsrkavanje analgetikov (Durogesic – fentanyl)

7. Protibolečinska črpalka

– patient controlled analgesia (PCA)
– pacient si s pritiskom na gumb aplicira odmerek zdravila
– preko črpalke dobiva različne analgetske mešanice – vnaprej količinsko omejene – ne more dobiti prevelikega odmerka zdravila
– ni časovnega presledka – začutenje bolečine – apliciranje zdravila
– pacientu nudi občutek varnosti in vključenosti v proces zmanjševanja bolečine

8. Tekočinska bilanca opečenega pacienta

– skrbno spremljanje vnosa in izgubo tekočine
– urna kontrola izločenih tekočin – urinski kateter z urinsko vrečko (urno merjenje diureze)
– izločanje tekočine z bruhanjem oz. kontrola vsebine, ki se nabere v vrečki pri razbremenilni nazogastrični sondi, blatom, znojenjem, krvavitvijo in dihanjem
– nadomeščanje izgube tekočin na ustrezen način
– per os: počasi, pogoste manjše količine tekočine (problem pri opeklinah v predelu obraza)
– parenteralno
– preko nazogastrične ali perkutane gastrične ali duodenalne sonde

9. Vsestranski učinki antibiotikov
/

10. Naloge MS pri op.

– op. ekipa razdeljena v dve skupini (vsi pred vstopom v op. sobo kirurško umijejo in razkužijo roke ter oblečejo sterilni op. plašč in rokavice)
– tisti, ki delajo neposredno v sterilnem območju (sterilna, umita ekipa)
– tisti, ki delajo v bližini tega območja (nesterilna, neumita, krožeča ekipa)
– umita, sterilna op. MS (scrub nurse)
– član sterilne ekipe
– kirurško umita in sterilno oblečena
– aktivno sodelovanje z operaterjem
– pripravi operativno polje in pacienta na op.
– pripravi in vzdržuje sterilno polje
– podaja kirurške inštumente in ostali material
– šteje in kontrolira inštrumente in obvezilni material
– nadzira sterilnost in asepso
– neumita, nesterilna, krožeča op. MS (circulating nurse)
– pomoč in opora pacientu in svojcem ob sprejemu
– skrb za učinkovito in varno ZN v celotnem obdobju
– dokumentiranje
– sodeluje pri kontroli in štetju materiala in inštrumentov
– komunicira s službami izven op. sobe
– oceni stanje pacienta takoj po op.
– predaja pacienta

11. Aktualna in potecialna negovalna diagnoza v medoperativnem obdobju.

– negovalni problemi
– strah
– občutek ogroženosti
– pomanjkanje specifičnega znanja
– neudobje
– znižana telesna temperatura
– občutek sramu
– nezadostna komunikacija
– občutek nemoči
– bolečina
– omejeno gibanje
– deficit v samooskrbi
– aktualna negovalna diagnoza
– občutek nemoči in zaskrbljenosti / premalo informacij in novo okolje / pacient je nemiren, zbegano opazuje delo zdravstvenih delavcev, sprašuje…
– potencialne ali prikrite negovalne diagnoze
– nevarnost okužbe operacijske rane / op., zmanjšana obrambna sposobnost telesa
– nevarnost poškodbe pri pacientih z implanti ali omejeno gibljivostjo ekstremitet / nameščanje v za op. določen položaj
– nevarnost poškodb / specifični položaj na op. mizi
– nevarnost nastanka RZP / dolgotrajno ležanje v prisilnem položaju
– nevarnost podhladitve / op., mokri prekrivni materiali, hladen prostor, medicinsko indicirano zmanjšanje telesne temperature
– nevarnost nizkega samospoštovanja / razgaljenje, podrejena vloga med pripravo in op.
– zvišana možnost električne poškodbe / neupoštevanje preventivnih ukrepov (nepravilno nameščene elektrode, mokra podlaga, dotik kože z mokro kovinsko podlago…)
– nevarnost poškodbe živcev / lega na op. mizi
– bolečina po op. / neustrezno vodeno kontinuirano lajšanje bolečine ter prelaganje in transporta pacienta

12. 6 najpogostejših zapletov pri operaciji:

– RZP (dolgotrajno ležanje v prisilnem položaju)
– podhladitev (op., mokri prekrivni materiali, hladen prostor, medicinsko indicirano zmanjšanje telesne temperature)
– okužba operacijske rane (op., zmanjšana obrambna sposobnost telesa)
– poškodba
– nameščanje v položaj za op. (pacienti z implanti, z omejeno gibljivostjo ekstremitet)
– specifični položaj med op.
– električna poškodba (neupoštevanje preventivnih ukrepov, nepravilno nameščene elektrode, mokra podlaga, dotik kože z mokro kovinsko podlago)
– poškodba živcev (lega na op. mizi)
– bolečina po op. (neustrezno vodeno kontinuirano lajšanje bolečine ter prelaganje in transporta pacienta)

13. Pacient z mavcem ali ekstenzijo

– ugotavljamo
– vsrta ekstenzije, položaj, uteži
– lokacija mavčeve opornice
– potreben položaj pacienta ali uda
– prekrvljnost uda
– intervencije
– pravilna namestitev pacienta, udov, ekstenzije
– merjenje pulza, opazovanje barve kože in toplote
– ali pacient čuti mravljince v udu, pekočo bolečino (nevarnost RZP)
– lajšanje bolečin (pravilen položaj, analgetiki)
– zaščita mavčeve oprnice pred umazanijo (kri, izbruhek, urin, blato)

14. Navodila pacientu z dokolensko mavčno oblogo pred odpustom domov

15. ZN drenov

– vrsta drenaže (GS, TK, TH dren)
– dreni v rani ali poleg rane
– dren v prsni ali trebušni votlini
– želodčna sonda, trajni urinski kateter
– posebnost drenaže
– aktivna, pasivna
– redivak, vrečka, sukcija
– priključimo na ustrezno vrečko ali drenažni sistem (torakalna sukcija)
– kontroliramo
– delovanje drenaže
– vsebina, količina, sestava, barva
– pazimo
– pacient ne odstrani drenaže, ne leži na drenu
– dreni prosti, dobro pritrjeni (ne smejo biti sitsnjeni, nategnjeni)
– upoštevanje gravitacije
– zbirna posoda, vrečka vsaj 50 cm pod nivojem pacienta

16. Plevrevak, na kaj mora biti MS pozorna

– namen
– čim hitrejše in popolno razširjenje oz. ekspanzija pljuč
– izpraznitev tekočine oz. zraka in plevralnega prostora
– torakalni den na sukcijo in vlek
– zbiralna komora – zbiralnik za vsebino, izčrpano iz plevralne votline
– redukcijski ventil ali podvodna drenaža – nepovratna valvula (zrak teče le v smeri proti zbiralniku)
– kontrola sukcije – višina vode določa negativni tlak, ki želimo doseči v plevralni votlini (pri odraslih največ 20 cm vodenga stolpca)
– vloga MS
– informiranje pacienta
– opazovanje in beleženje količine in kvalitete drenirane tekočine (upoštevamo pri tekočinski bilanci)
– fiksacija drena
– opzovanje vbodnega mesta in previjanje po aseptični metodi
– kontroliranje delovanja sukcijske drenaže
– kontroliranje delovanja subakvalne drenaže
– dolivanje redistilirane vode v redukcijko komoro
– skrb za prehodnost drena (ev. koagul) – molzenje v smeri proti zbiralniku
– skrb, da je plevrevak vsaj 50 cm pod nivojem prsnega koša
– skrb, da se plevrevak ne prevrne
– skrb, da dren ni upognjen in da pacient ne leži na njem
– skrb, da dren teče naravnost
– pokretnemu pacientu razložimo, kako odklopi plevrevak od injektorja
– poslušanje pacienta

17. Kalij


– kalij
– glavni kation v celicah
– v celice vstopa pri izgradnji tkiv (anabolizmu), spreminjanju glukoze v glikogen
– iz celic izstopna pri razgradnji tkiv (katabolzmu) – poškodbe, dehidracija, stradanje
– normalna koncentracija v serumu 3,5 do 5 mEq/L
– hipokaliemija
– vzroki
– zmanjšan vnos K
– povečana izguba K (↑ aldesteron – diuretik, odstranjuje K, travme, opekline)
– stanja, ki povzročajo večjo diurezo
– umik K v celice (zdravljenje acidoze, metabolična alkaloza)
– simptomi
– mišična slabost, neješčnost, navzeja, bruhanje
– zmanjšani refleksi, zaspanost
– srčna aritmija, spremembe v EKG
– hudo ali dolgotrajno pomanjkanje (ohlapna paraliza, poškodba ledvic, paralitični ileus, srčni zastoj)
– hiperkaliemija
– vzroki:
– povišan vnos K, ledvice ne morejo izločiti
– odpoved ledvic
– pomanjkljivo delovanje nadledvične žleze
– večji izstop K iz celic pri poškodbah
– metabolična acidoza
– simptomi
– navzeja, bruhanje, diareja, kolike
– srčna aritmija, spremembe v EKG
– otrplost, odrevenelost, mravljinci
– dolgotrajno zvišan kalij (ohlapna paraliza, srčni zastoj, anurija).

18. Mehanizmi pri acido-bazičnem ravnovesju (3 alineje)

– uravnovešenje s pomočjo izravnalnih sistemov (puferji) v celični in izvencelični tekočini
– izločanje kislih in alkalnih snovi skozi ledvice
– izločanje CO2 skozi pljuča

19. Pufer in njegova vloga

– snov, sestavljena iz slabe kisline ali baze in iz visoko ionizirane soli iste kisline ali baze
– z njegovo pomočjo organizem kemično veže presežek H in OH ionov – preprečuje hitre in velike pH odmike

– hemoglobin (najučinkovitejši kislinski moderator v krvi)
– ogljikova kislina
– bikarbonati

20. Razdelitev op. po lokaciji, obsegu in namenu

– lokacija
– zunanje (koža, podkožje)
– notranje (telesna notranjost)
– glede na mesto posega
– obseg
– majhne (lokalna anestezija)
– velike (splošna anestezija)
– namen
– diagnostične – odkrivanje vzrokov z biopsijo ali eksplorativno laparotomijo
– kurativne – odstranitev obolelega organa
– regenerativne (obnovitvene) – utrditev oslabelega podorčja
– paliativne – ublažitev bolečine brez odprave vzroka
– kozmetične – popravljanje videza

21. Priprava pacienta pred op. v op. bloku

– preverjanje identitete pacienta (identifikacijska zapestnica)
– preverjanje pisnega soglasja za anestezijo in op.
– preverjanje kontrolnega lista predaje
– ali je tešč
– ali ima izpraznjen sečni mehur
– ali so odstranjeni zobna proteza, nakit, ličila, lak na nohtih, druge proteze, očala, leče, slušni aparat
– prisotnost bolečine in ocena po VAS
– alergije, spremljajoče bolezni
– prejeta premedikacija, tromboprofilaksa in druga zdravila
– opozorila in druga pomembna sporočila
– priprava pacienta na op.
– namestitev pacienta na op. mizo
– ustrezen položaj z upoštevanjem preventivnih ukrepov za preprečevanje nastanka komplikacij: RZP, poškodba živca, poškodba sklepov ali implantatov
– pritrditev pasov
– namestitev nevtralne elektrode
– priprava na anestezijo in op.

22. Dejavniki, ki vplivajo na psihično stanje pacienta pred op.

– splošni
– strah pred neznanim
– strah pred izgubo kontrole
– strah pred izgubo ljube osebe
– ogrožena spolnost
– sprememba videza
– invalidnost
– posebni
– maligno obolenje
– anestezija
– umiranje
– bolečina

23. Psihična in fizična priprava pacienta na op.

– fizična priprava
– kondicijska priprava
– postopki v zvezi z ev. kroničnimi boleznimi
– preoperativne preiskave
– dieta
– priprava prebavnega trakta
– čiščenje širokega črevesa pred op.
– priprava kože

– psihična priprava
– timsko delo – operater, anesteziolog, MS
– pogovor s pacientom in svojci
– pojasnila in razlaga o posegih, postopkih, pripomočkih
– poučevanje o pravilnem dihanju, izkašljevanju, gibanju
– zagotavljanje varnosti in dobrega počutja

24. Premedikacija

– priprava na anestezijo – zmanjša strah in pacienta psihično pripravi na op.
– zvečer pred op. sredstvo za pomiritev in spanje
– če dobiva analgetike, 4 ure pred premedikacijo – pretirana sedacija
– uvod v anestezijo
– 45 do 90 minut pred posegom
– zmanjša strah, olajša uvod v anestezijo in njeno vzdrževanje
– zmanjšuje nezaželene reflekse med anestezijo
– zmanjšuje izločanje sline in sekreta v dihalnih poteh
– blokira n. vagus
– zdravila
– sedativi – hipnotiki
– narkotiki
– antianksiotiki
– nevroleptiki
– vagolitiki

25. Najnovejše smernice za zmanjšanje pojavnosti pooperativnih okužb.

– preprečevanje intrahospitalnih infekcij
– umivanje in razkuževanje rok
– organizacija službe za preprečevanje bolnišničnih okužb (komisija: zdravnik, MS, farmacevt, predstavnik tehničnih služb in sterilizacije)
– strokovno izvedba ZN
– strokovno izvedeni diagnostično-terapevtski posegi
– pravočasna izolacija pacienta
– predpisana menjava oblačil in predpasnika
– strogo nadzorovana antibiotična terapija in profilaksa
– nadzorovano in sterilno izvajanje sterilizacije
– ciljana dezinfekcija
– strokovni postopki čiščenja
– strokovna izobraženost, higienska zavest, odgovornost in disciplina
– nadzor nad nemedicinskimi dejavnostmi

26. Pooperativne težave in komplikacije.

– pooperativne krvavitve
– takoj ali 1 do 2 dni po op.
– terapija: na površini rane ali pod kožo – kompresijski povoj, obtežilna vreča peska, večje – operativno
– hematom
– po nekaj urah ali 2 dni po op.
– preprečevanje: drenaža, obtežilna vreča peska
– terapija: največkrat resorbira, včasih potrebna op.
– bruhanje
– zapora v prebavilih, peritonitis, ileus, predoziranje digitalisa
– preprečevanje: želodčna sonda (pred ali med op.)
– terapija: sonda, antiemetiki, odstranitev vzroka
– infekcija rane
– nesterilna tehnika pri prevezovanju…
– 3 do 7 dni po op.
– znaki: bolečina, rdečina, oteklina, zvišana TT
– preprečevanje: aseptična tehnika
– terapija: odprtje rane, ugotovitev vrste bakterij, antibiotik po antibiogramu, izpiranje rane, podpiranje pacientove kondicije in odpornost
– pljučnica
– 3 do 5 dni po op.
– pacienti, ki slabše dihajo
– uroinfekt
– 2 do 5 dni po vstavitvi katetra
– pacienti, ki imajo vstavljen trajni urinski kateter
– preprečevanje: izogibanje kateterizaciji, aseptična tehnika
– terapija: antibiotik, uroantiseptik
– flebitis
– mesto vstavitve perifernega kanala
– po 3 do 5 dneh
– preprečevanje: aseptična tehnika
– trombembolija
– delirij
– do 4 dni po op.
– preprečevanje: ugotavljanje možnosti glede na anamnezo
– terapija: sedativi, ev. IT
– pooperativna psihoza
– psihiatrični, starejši sklerotični pacienti, hipotonija, hipoksija, hipokaliemija, poškodba možgan
– prve dni po op.
– preprečevanje: redna kontrola cirkulatornega in respiratornega stanja, vzdrževanje elektrolitskega in tekočinskega ravnovesja
– terapija: sedativi, pogovor
– parotitis
– nazadostna ustna higiena, predvsem če že prisoten infekt v ustih ali suha usta
– 5 do 7 dni po op.
– preprečevanje: pogosta ustna nega, vlaženje ust
– terapija: ev. antibiotik
– popušanje šivanih anastomoz na prebavilih
– znaki: bolečina v trebuhu, zvišana TT, meteorizem, zanki peritonitisa
– 5 do 10 dni po op.
– preprečevanje: temeljito perioperativno čiščenje črevesja
– terapija: karenca, lahko zaceli spontano z drenažo in parenteralno infuzijo, ev. op.
– stresni ulkus
– stresna situacija
– znaki: akutna krvavitev iz želodca
– nekaj dni po op. – preden pacient začne uživati hrano
– preprečevanje: pomiritev, zmanjšanje tesnobe, strahu, lajšanje bolečin, ustrezna zdravila
– terapija: endoskopska ali op. ustavitev krvavitve
– abdominalna napetost – zastoj plinov
– intraabdominalni absces
– 1 do 2 tedna po op.
– terapija: drenaža, ev. op. odstranitev
– brazgotinska kila
– granulom neresorbiranega šivanega materiala
– maščobna embolija
– RZP
– obstipacija
– dehiscenca rane

27. Vzroki za retenco urina po op.

– ležeč položaj
– mirovanje
– živčnost, nesproščenost, napetost
– bolečina
– anestetiki (zmanjšan občutek za odvajanje)
– narkotiki (zmanjšan občutek za poln mehur)
– op. medenice (motnje v inervaciji mišic mehurja, lokalni edem, mehanične ovire v uretri)

– prva mikcija 6 do 8 ur po op.
– prva mikicja 200 do 300 ml (normalno 1500 ml) – vnos 2000 do 3000 ml
– izguba tekočine med op.
– povečana sekrecija ADH
– normalizira navadno 48 ur po op.

28. Podpiranje celjenja rane.

– ustrezna prehrana
– proteini (tvorba kolagena)
– C vitamin (tvorba kolagena, vzdrževanje celovitosti kapilarne stene), A vitamin (epitelizacija) D vitamin? (celjenje kosti)
– ukrepi za pospeševanje cirkulacije: zgodnja aktivnost (obračanje, posedanje, vstajanje)
– aktivnosti za zadostno oksigenacijo: dihalne vaje, učinkovito izkašljevanje
– izogibanje protivnetnim zdravilom – steroidi (zavirajo destruktivno, prolifarativno in maturacijsko fazo – zmanjšuejo sintezo beljakovin, zavirajo epitelizacijo)
– preprečevanje okužbe
– menjava preveze
– aseptična tehnika
– prekrivanje mokrih obvez
– izpiranje okužene rane – odstranitev tujkov (prekomerno vnetje, pogoji za razvoj okužbe, zavirajo celjenje)
– vzdržujemo drenažo (zastajanje sekreta zavira celjenje)
– vzdržujemo ustrezno mikroklimo – temperatura

29. 4 simptomi, ki vplivajo na obtočila in dihala, pri povečanem naporu



Napišite komentar


  • Išči

    Results

  • Oglej si

  • Kategorije

    • Diagnostično terapevtski program
    • Individualno delo študenta
    • Javno zdravje
    • Anatomija
    • Bolnišnična higiena in preprečevanje okužb
    • Biofizika in biokemija
    • Komunikacija v ZN teamu s supervizijo
    • Prva pomoč in nujna medicinska pomoč
    • Patologija
    • Fiziologija
    • Zdravstvena nega 1
    • Zdravstvena nega klinične vaje
    • Uvod v raziskovanje v zdravstveni negi
    • Psihologija
    • Etika in filozofija v zdravstveni negi
    • Informatika
    • Angleščina
    • ZN in Mentalno zdravje
    • ZN Gerontologija in Rehabilitacija
    • Prehrana in medicinska dietetika
    • Sociologija zdravja in bolezni
    • Mikrobiologija
    • Klinične vaje ZN otroka in mladostnika
    • Organizacija in management v ZN
    • Zdravstvena nega otroka in mladostnika
    • Zdravstvena nega žene
    • Zdravstvena in socialna zakonodaja
    • Ginekologija in Porodništvo
    • Transfuzijska medicina
    • Farmakologija
    • Pediatrija
    • Infekcijske bolezni
    • Interna medicina
    • ZN v patronažnem in dispanzerskem varstvu
    • Vodenje v zdravstveni negi
    • Okulistika
    • Dermatovenerologija
    • Procesna metodologija dela v zdravstvu in zdravstveni negi
    • Kirurgija
    • Zdravstvena nega onkološkega bolnika z onkologijo in s paliativno oskrbo
    • Otorinolaringologija
    • Ortopedija in travmatologija
    • ZN Kirurškega pacienta
    • Nevrologija
    • Fotogalerija študentke in študenti
  • Arhiv :

  • Ključne besede

    anatomija Anatomija skice bakterije biokemija bolnišnične okužbe demenca diagnostično terapevtski program dojenček dtp etika farmakologija idš individualno delo študenta javno zdravje kirurgija mikrobiologija Mikrobiologija nevro nevrologija Nevrologija novorojenček oftalmologija okulistika Okulistika onkolog onkologija Patologija patologija patronažno varstvo pediatrija prva pomoč Psihologija rak skripta za nego otroka skripta za zdravstveno nego otroka sladkorna bolezen zdravstvena nega zdravstvena nega 1 Zdravstvena nega 1 Zdravstvena nega klinične vaje zdravstvena nega mladostnika zdravstvena nega onkološkega bolnika zdravstvena nega otroka zdravstvena nega otroka in mladostnika zdravstvena nega psihiatričnega bolnika
  • Oglej si


    Dodaj med priljubljene !Dodaj med priljubljene !

    Zapiske & fotke in gradivo pošljite na:
    EMAIL ( klikni za pošiljanje )


















Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege © 2007 - 2020



Vse informacije na spletni strani so namenjene študentom, študiju na visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice zato vse podatke na naših spletnih straneh uporabite le kot vir splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali farmacevtom. V zvezi s svojim zdravstvenim stanjem oziroma boleznijo se obvezno obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil. Vse dokumente, gradivo in nasvete uporabljate na lastno odgovornost. Vso učno gradivo in posegi so namenjeni izrecno zdravstveni stroki in ne laični javnosti.

Vse gradivo, ki se nahaja na spletni strani je prispelo prek emaila od posameznikov ali je bilo ustvarjeno iz različnih virov, ki se nahajajo na svetovnem spletu. Če menite, da je objavljeno kakršnokoli avtorsko delo nam to sporočite na EMAIL in poleg pripnite skenirano potrdilo o lastništvu ter avtorstvu in nemudoma bomo objavo odstranili.