Zagotavljanje varnosti pri pacientih z manijo

Človek je čustveno bitje. Vsakdo občuti veselje, žalost, strah, gnus, osuplost ali jezo. Ta čustva nam pomagajo spoznati naše mesto v svetu in med soljudmi. To so nevrološki procesi, ki nas ohranjajo žive. Čustva tečejo skozi naše telo kot valovi in naše razpoloženje jim sledi. Določajo naše duševno stanje. (De Hert M idr., 2010)

Vsakdo ima boljša in slabša obdobja. Včasih se počutimo žalostni ali osamljeni, drugič pa srečni in živahni. Te spremembe razpoloženja so del življenja. Ni nenaravno in je celo zdravo, če se počutimo žalostno, ko se ločujemo, smo odpuščeni ali ko kdo umre, prav tako pa se lahko počutite izjemno srečni v trenutkih blaženosti, kot v ljubezni ali ob poslušanju glasbe. Nekatera čustvena izkustva je moč doživeti zelo intenzivno. Vendar pa se človekom um včasih spusti predaleč. Čustva lahko začnejo »iztirjati«. (De Hert M idr., 2010)

Za bipolarno motnjo razpoloženja je značilno ponavljanje faz pretirano dobrega počutja (manije ali hipomanije) in obdobij depresivnega razpoloženja. Te faze se lahko ponavljajo v različnih vzorcih.  (Kobentar in Pregelj, 2009)

Njena osnovna značilnost je bolezenska sprememba razpoloženja, ki se pojavi brez kakega pomembnega zunanjega razloga. Ti dve skrajno razpoloženji si lahko predstavljamo kit plus in minus, od tod izraz bipolarna motnja. (Žmitek  in  Dernovšek, 2010)

  1. Reševanje problema s področja ZN:

Manična epizoda se kaže z evforijo (pretiranim veseljem in navdušenjem, begom idej (hitro menjavanje idej, pospešen miselni tok), motorično razvrtostjo (želja in težnja po gibanju, zaposlitveni nemir). Značilno je razdražjivo vedenje, samopoveličevanje, zmanjšana potreba po spanju, povečano usmerjanje v dejavnosti (delovno, izobraževalno, spolno).

Vse te dejavnosti so lahko za pacienta izredno neprijetne, saj v procesu manije lahko izvedejo nepotrebne nakupe in nerazumne naložbe. Simptomi in vedenje so moteči in prizadenejo pacienta pri poklicnem udejstvovanju in socialnih dejavnostih. Pacient lahko nekritično navezuje spolne slike, povzroča nesreče in nezgode, veliko potuje in hodi na obiske ter pretirano zapravlja denar.

 

 

  1. Kritično mnenje:

Opisala bom primer pacientke, ki je hospitalizirana na oddelku, kjer opravljam klinično prakso. Na odprtih oddelkih sem že delala, zdaj pa je končno prišel čas, da se soočim tudi z zaprtim. Mlajša gospa, slabih 30 let šteje, je takoj pritegnila mojo pozornost. Tako zelo odkrita je, kot da res ne bi imela nobenih zadržkov. Intimne, res intimne podatke iz preteklosti mi je zelo hitro zaupala. Uporablja vulgarne in prostaške izraze popolnoma brez sramu in zadržkov.

Ideje ji res noro hitro švigajo. Govori o vsem mogočem in hitro preskakuje iz teme v temo. Navaja, da je njen fant slavni pevec rock glasbe in tudi sama prepeva v neki znani rockovski skupini. Vse romantične pesmi so napisane zanjo in druži se s Slovenskimi zvezdami. Šla bi delat v Afriko, želi dobiti denar, saj je zaradi diagnoze ob službo. Rada bi potovala in noro drvela s svojim avtom. Pove, kakšne so bile v preteklosti razmere v družini, v kakšnem odnosu je z bratom, da njen oče popiva, mama pa je v slabem stanju. Dobesedno leti po hodniku, želi pridobiti pozornost. Neprestano se vtika v pogovore ostalih pacientk, jih s tem razburi in s tem še sebe. Je konfliktna in glasna oseba. Tudi do zaposlenih je ukazovalna in želi biti glavna. Pravi, da ima veliko denarja ki ga na veliko zapravlja za cigarete, kavice in ostale priboljške. Energije ima na pretek, nima obstanka in ves čas kadi. Uživa marihuano in občasno pije alkohol.

Opazovala sem zaposlene, kako se do nje obnašajo in kako jo obravnavajo. Vsi so zelo striktni, stojijo za svojimi stališči in se ji vsekakor ne pustijo podrediti. Se mi zdi, da samo s takim odnosom nekam prideš. Včasih je celo treba bit grob z besedami, da se pacientka z manijo zaveda, da je tukaj hospitalizirana in da je treba zaposlene spoštovati in upoštevati. Omogoči se ji kakšna cigareta tudi na svežem zraku, za nagrado – ob primernem vedenju, vsekakor ob spremstvu. Denar ima shranjen v ambulantnem sefu, da ne zapravlja prehitro in po nepotrebnem. Ima kup želja – ne more dobiti vsega prav prvo minuto. Dober trening za potrpljenje in strpnost. V odnosu z ostalimi pacientkami, ki jih vznemirja, jo je potrebno umiriti in držati nazaj, da ne pride do nepotrebnih sporov in izbruha na oddelku. Ker si želi ogromno pozornosti, se z njo pogovarjamo o stvareh, ki jo zanimajo. Skupaj sva se učili nek zdravstveni predmet, saj izredno hodi na srednjo zdravstveno šolo v Ljubljani. Ne smemo vzkipeti in jo po nepotrebnem vznemirjati, govoriti moramo mirno in odločno. Kot študentka, dokaj brez izkušenj, nisem vedela kako pristopiti do manične osebe. Preveč sem bila popustljiva in sem jo s prinašanjem kavic kar malo razvadila. To ni pravi pristop k tej bolezni in v prihodnosti se bom polotila drugačne, bolj striktne obravnave.

Literatura

De Hert M, Thys E, Magiels G, Wyckaert S. Vse ali nič, vodič za samopomoč, namenjen osebam z bipolarno motnja. Ljubljana: Janssen; 2010.

Kobentar R, Pregelj P. Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v duševnem zdravju. Ljubljana: Psihiatrična klinika Ljubljana; 2009.

Žmitek A, Z. Dernovšek M. Moj povratek, priročnik za bolnike z duševno motnja in njihove družine. Ljubljana: PharmaSwiss d.o.o.; 2010.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja