DETERMINANTA ZDRAVJA,KAJ SO?
Determinanta zdravja je definirana kot odločujoči dejavnik, ki vodi do spremembe zdravstvenega stanja. ključne determinante zdravja so:socialni in premoženjski status,socialno podporne mreže,izobrazba,zaposlitev in pogoji dela,socialno okolje,fizično okolje,razvade in življenjski slog,zdrav razvoj otroka,biološki in genetski dejavniki,zdravstvena oskrba,spol,kulturno okolje.
KAJ DOLOČA ZDRAVJE?
Pomen definicije SZO je ,da ponazori neločljivost in soodvisnost človekove pravice do zdravja. Pravica do zdravja pomeni poučnost, dostop do informacij,avtonomnost,sodelovanje pri ohranjanju zdravja kot del osnovnih človekovih pravic kot so družbene, socialne,kulturne,ekonomske in politične pravice.
KAKŠEN VPLIV IMA REVŠČINA NA ZDRAVJE?
Revščina daje občutek nemoči in nadzora nad življenjem.Revnejši člani družbe praviloma živijo v neugodnih okoljih, ki delujejo stresno(npr:velika blokovska naselja v predmestjih, s povišano stopnjo kriminalitete in posledičnim občutkom ogroženosti).
KOLIKO OTROK SE RODI LETNO?
V Sloveniji se letno rodi nekaj več kot 18.000 otrok ,kar v povprečju predstavlja okoli 50 rojstev dnevno ali eno rojstvo na dve uri.v svetu se letno rodi okoli 140 milijonov ljudi.
KAJ SO SOCIALNO PODPORNE MREŽE?
Podpora družine, prijateljev in skupnosti je povezana z boljšim zdravjem.socialne podporne mreže pomagajo ljudem ,da prebrodijo težave in se znajdejo, kako postopati v neugodnih situacijah. Posamezniku nudijo oz. dajejo občutek,da lahko obvlada in nadzira svoje življenje ne glede na okoliščine.
LOČI MED PODATKI,KI SE ZBIRAJO OBČASNO IN TISRI, KISE ZBIRAJO SISTEMATIČNO STALNO?
Sistematično stalno(npr .demografski podatki vitalne statistike)in jih najdemo v podatkovnih zbirkah ali
Občasno(kot epidemiološke raziskave in preiskave)
KAJ SO DEMOGRAFSKI DOGODKI?
To so :rojstvo,poroka,ločitev,smrt,selitev
KDAJ ZAČNEMO CEPITI PROTI NALEZJIVIMI BOLEZNIMI?
s cepljenjem lahko pričnemo šele v 3. Mesecu življenja
MEDIANA SREDINA IN ARITMETIČNA SREDINA,IZRAČUNAJ!
Aritmetična sredina :je najbolj uporabljena srednja vrednost. Imenujemo jo povprečje, ki ga izračunamo tako,da seštejemo vse vrednosti in delimo s številom opravljenih meritev. formula je:X povpr=(X1+X2+X3…..Xn):n
Aritmetična sredina predstavlja težišče sredine
Mediana sredina:je druga srednja vrednost .podatke podatke v tabeli uredimo po vrsti .Poiščemo vrednost na sredini in jo poimenujemo mediana.Polovica vrednosti je večja , polovica manjša
MERE POGOSTOSTI?
Pogostost izražamo na različne načine :z absolutnim številom(t.j. preprosto štetje),proporcem,razmerjem,stopnjo,prevalenco,incidenco(ali incidenčno stopnjo)
KAKO IZRAČUNAMO NARAVNI PRIRASTEK?
Naravni prirastek=število živorojenih –število umrlih
STAROSTNA PIRAMIDA
Strukturo prebivalstva po starosti in spolu prikazujemo v obliki starostne piramide.Ločimo tri vrste starostnih piramid:
Hitro rastoče prebivalstvo, ki ima običajno visok naravni prirastek
Počasi rastoče prebivalstvo z zmernim naravnim prirastkom
Starajoče prebivalstvo,kjer število rojstev upada-smrt lahko celo presežejo število rojstev za slovenijo je značilna tretja oblika starostne piramide.
PROTI KATERIM BOLEZNIM JE USMERJEN RAZVOJ CEPIV?
Ošpice,mumps,rdečke, norice,rumena mrzlica,otroška paraliza-polio
PROTI KATERIM BOLEZNIM NI BIL USPEŠEN RAZVOJ CEPIV?
Davica, tetanus,os.kašelj, hemofilus influence,meningokok,klopni meningitis,gripa,tifus,HIV
KAKŠNI SISTEMI SO ZDRAVSTVENA VARSTVA? OD KOD DOBIMO DENAR,KDO FINANCIRA,…?
Sistem zdravstvenega varstva je sistem družbenih, skupinskih in individualnih ukrepov in storitev za krepitev zdravja za preprečevanje bolezni, zgodnje odkrivanje,pravočasno zdravljenje, nego in rehabilitacijo zbolelih in poškodovanih. sistemi zdravstvenega so privatni:delujejo na tržnih načelih(ustvarjajo dobiček),neprofitni, vzajemnostni sistem.javni sisteme pa ločimo glede na vlogo države pri njihovem upravljanju in financiranju. sistemi so:Bismarckov model zdravstvenega varstva,Beverigov model,Semaškov model
BISMARCKOV MODEL
Temelji na načelih obveznega zdravstvenega zavarovanja kot ga predpisuje zakon
Zakon določa okvire zavarovanja,s katerim avtonomno razpolagajo predstavniki delodajalcev in zavarovanih oseb
KAKO DEFINIRAMO JAVNO ZDRAVJE?!
Sodobno javno zdravje razumemo kot proces aktivacije,mobilizacije in vključevanja lokalnih,nacionalnih in mednarodnih virov,da se zagotovi pogoje za ohranjanje in vzdrževanje zdravja ljudi.
PRISPEVNA STOPNJA ZA ZAPOSLENE ZAVAROVANE OSEBE?
Za zaposlene je prispevna stopnja 13,45% bruto plače ,kise deli na delavca in delodajalca.
RAZMERJE OBETOV?
Razmerje obetov je mera povezanosti med izpostavljenostjo in pojavom bolezni,ki se uporablja,kadar primerjamo primer(bolnike)s kontrolami(zdravimi osebami).Razmerje obetov izračunamo tako,da zmnožek števila izpostavljenih primerom in neizpostavljenih kontrol delimo z zmnožkom števila neizpostavljenih primerov in izpostavljenih kontrol.formulaje:RO(razmerje obetov)=a x d/b x c
ZAKAJ NAM PRIDEJO PRAV PRESEČNE ŠTUDIJE?V KAKŠNIH SITUACIJAH JIH RABIMO?
Presečne študije se izvedejo na celotnem prebivalstvu ali na vzorcu iz populacije.S presečni študijami se zazna, kako obsežen je zdravstven problem in kateri del populacije najbolj zadeva.Dobljeni rezultati presečne študije so lahko dobro izhodišče za načrtovanje promocijskih aktivnosti,preventivnih ukrepov in načrtovanja zdravstvenih kapacitet.iz presečnih študij lahko izhajajo hipoteze o vzroku bolezenskega stanja, kise kasneje potrdijo ali ovržejo z drugimi študijami.
PRESEJANJE(DEFINICIJA,TESTI..)
Presejanje je pregledovanje na videz zdravih oseb s presajalnim testom,ki zazna motnje v delovanju organizma ali obstoj bolezni.Presejamo celotno populacijo ali samo del populacije.Presejanje je lahko enkratno ali pa se izvaja v določenih časovnih intervalih
Presejalni testi se delijo v:
-Diagnostične presejalne teste-po končanem presejanju je diagnoza bolezni dokončna(redko)
-presejalne teste,s katerimi ugotovimo osebe,ki potrebujejo nadaljno diagnostiko(bolj pogosto)
Kakovost presejalnega testa ugotavljamo tako,da primerjamo rezultate testiranja z rezultati zanesljivega testa, ki ga imenujemo »zlati standard«
Determinanta zdravja je definirana kot odločujoči dejavnik, ki vodi do spremembe zdravstvenega stanja. ključne determinante zdravja so:socialni in premoženjski status,socialno podporne mreže,izobrazba,zaposlitev in pogoji dela,socialno okolje,fizično okolje,razvade in življenjski slog,zdrav razvoj otroka,biološki in genetski dejavniki,zdravstvena oskrba,spol,kulturno okolje.
KAJ DOLOČA ZDRAVJE?
Pomen definicije SZO je ,da ponazori neločljivost in soodvisnost človekove pravice do zdravja. Pravica do zdravja pomeni poučnost, dostop do informacij,avtonomnost,sodelovanje pri ohranjanju zdravja kot del osnovnih človekovih pravic kot so družbene, socialne,kulturne,ekonomske in politične pravice.
KAKŠEN VPLIV IMA REVŠČINA NA ZDRAVJE?
Revščina daje občutek nemoči in nadzora nad življenjem.Revnejši člani družbe praviloma živijo v neugodnih okoljih, ki delujejo stresno(npr:velika blokovska naselja v predmestjih, s povišano stopnjo kriminalitete in posledičnim občutkom ogroženosti).
KOLIKO OTROK SE RODI LETNO?
V Sloveniji se letno rodi nekaj več kot 18.000 otrok ,kar v povprečju predstavlja okoli 50 rojstev dnevno ali eno rojstvo na dve uri.v svetu se letno rodi okoli 140 milijonov ljudi.
KAJ SO SOCIALNO PODPORNE MREŽE?
Podpora družine, prijateljev in skupnosti je povezana z boljšim zdravjem.socialne podporne mreže pomagajo ljudem ,da prebrodijo težave in se znajdejo, kako postopati v neugodnih situacijah. Posamezniku nudijo oz. dajejo občutek,da lahko obvlada in nadzira svoje življenje ne glede na okoliščine.
LOČI MED PODATKI,KI SE ZBIRAJO OBČASNO IN TISRI, KISE ZBIRAJO SISTEMATIČNO STALNO?
Sistematično stalno(npr .demografski podatki vitalne statistike)in jih najdemo v podatkovnih zbirkah ali
Občasno(kot epidemiološke raziskave in preiskave)
KAJ SO DEMOGRAFSKI DOGODKI?
To so :rojstvo,poroka,ločitev,smrt,selitev
KDAJ ZAČNEMO CEPITI PROTI NALEZJIVIMI BOLEZNIMI?
s cepljenjem lahko pričnemo šele v 3. Mesecu življenja
MEDIANA SREDINA IN ARITMETIČNA SREDINA,IZRAČUNAJ!
Aritmetična sredina :je najbolj uporabljena srednja vrednost. Imenujemo jo povprečje, ki ga izračunamo tako,da seštejemo vse vrednosti in delimo s številom opravljenih meritev. formula je:X povpr=(X1+X2+X3…..Xn):n
Aritmetična sredina predstavlja težišče sredine
Mediana sredina:je druga srednja vrednost .podatke podatke v tabeli uredimo po vrsti .Poiščemo vrednost na sredini in jo poimenujemo mediana.Polovica vrednosti je večja , polovica manjša
MERE POGOSTOSTI?
Pogostost izražamo na različne načine :z absolutnim številom(t.j. preprosto štetje),proporcem,razmerjem,stopnjo,prevalenco,incidenco(ali incidenčno stopnjo)
KAKO IZRAČUNAMO NARAVNI PRIRASTEK?
Naravni prirastek=število živorojenih –število umrlih
STAROSTNA PIRAMIDA
Strukturo prebivalstva po starosti in spolu prikazujemo v obliki starostne piramide.Ločimo tri vrste starostnih piramid:
Hitro rastoče prebivalstvo, ki ima običajno visok naravni prirastek
Počasi rastoče prebivalstvo z zmernim naravnim prirastkom
Starajoče prebivalstvo,kjer število rojstev upada-smrt lahko celo presežejo število rojstev za slovenijo je značilna tretja oblika starostne piramide.
PROTI KATERIM BOLEZNIM JE USMERJEN RAZVOJ CEPIV?
Ošpice,mumps,rdečke, norice,rumena mrzlica,otroška paraliza-polio
PROTI KATERIM BOLEZNIM NI BIL USPEŠEN RAZVOJ CEPIV?
Davica, tetanus,os.kašelj, hemofilus influence,meningokok,klopni meningitis,gripa,tifus,HIV
KAKŠNI SISTEMI SO ZDRAVSTVENA VARSTVA?OD KOD DOBIMO DENAR,KDO FINANCIRA,…?
Sistem zdravstvenega varstva je sistem družbenih, skupinskih in individualnih ukrepov in storitev za krepitev zdravja za preprečevanje bolezni, zgodnje odkrivanje,pravočasno zdravljenje, nego in rehabilitacijo zbolelih in poškodovanih. sistemi zdravstvenega so privatni:delujejo na tržnih načelih(ustvarjajo dobiček),neprofitni, vzajemnostni sistem.javni sisteme pa ločimo glede na vlogo države pri njihovem upravljanju in financiranju. sistemi so:Bismarckov model zdravstvenega varstva,Beverigov model,Semaškov model
BISMARCKOV MODEL
Temelji na načelih obveznega zdravstvenega zavarovanja kot ga predpisuje zakon
Zakon določa okvire zavarovanja,s katerim avtonomno razpolagajo predstavniki delodajalcev in zavarovanih oseb
KAKO DEFINIRAMO JAVNO ZDRAVJE?!
Sodobno javno zdravje razumemo kot proces aktivacije,mobilizacije in vključevanja lokalnih,nacionalnih in mednarodnih virov,da se zagotovi pogoje za ohranjanje in vzdrževanje zdravja ljudi.
PRISPEVNA STOPNJA ZA ZAPOSLENE ZAVAROVANE OSEBE?
Za zaposlene je prispevna stopnja 13,45% bruto plače ,kise deli na delavca in delodajalca.
RAZMERJE OBETOV?
Razmerje obetov je mera povezanosti med izpostavljenostjo in pojavom bolezni,ki se uporablja,kadar primerjamo primer(bolnike)s kontrolami(zdravimi osebami).Razmerje obetov izračunamo tako,da zmnožek števila izpostavljenih primerom in neizpostavljenih kontrol delimo z zmnožkom števila neizpostavljenih primerov in izpostavljenih kontrol.formulaje:RO(razmerje obetov)=a x d/b x c
ZAKAJ NAM PRIDEJO PRAV PRESEČNE ŠTUDIJE?V KAKŠNIH SITUACIJAH JIH RABIMO?
Presečne študije se izvedejo na celotnem prebivalstvu ali na vzorcu iz populacije.S presečni študijami se zazna, kako obsežen je zdravstven problem in kateri del populacije najbolj zadeva.Dobljeni rezultati presečne študije so lahko dobro izhodišče za načrtovanje promocijskih aktivnosti,preventivnih ukrepov in načrtovanja zdravstvenih kapacitet.iz presečnih študij lahko izhajajo hipoteze o vzroku bolezenskega stanja, kise kasneje potrdijo ali ovržejo z drugimi študijami.
PRESEJANJE(DEFINICIJA,TESTI..)
Presejanje je pregledovanje na videz zdravih oseb s presajalnim testom,ki zazna motnje v delovanju organizma ali obstoj bolezni.Presejamo celotno populacijo ali samo del populacije.Presejanje je lahko enkratno ali pa se izvaja v določenih časovnih intervalih
Presejalni testi se delijo v:
-Diagnostične presejalne teste-po končanem presejanju je diagnoza bolezni dokončna(redko)
-presejalne teste,s katerimi ugotovimo osebe,ki potrebujejo nadaljno diagnostiko(bolj pogosto)
Kakovost presejalnega testa ugotavljamo tako,da primerjamo rezultate testiranja z rezultati zanesljivega testa, ki ga imenujemo »zlati standard«