1. DEFINICIJE KOMUNIKACIJE!
– o komuniciranju govorimo tedaj, ko med partnerji v socialnem odnosu teče nepretrgan tok sporočil
– sogovorniki – podoben sistem sporočanja
– brez komuniciranja ne bi bilo odnosov, intimnosti, sodelovanja, čustvovanja, socialnega in javnega življenja
– pri komunikaciji ne gre zgolj za sporočanje – za izmenjavo sporočil – temveč tudi za zadovoljevanje človekovih potreb
– namen komunikacije je biti slišan, priznan, razumljen, sprejet
3. NAŠTEJTE ELEMENTE KOMUNIKACIJSKEGA PROCESA!
– sporočevalec (kdo govori)
– prejemnik (komu govori)
– sporočilo (kaj pove)
– kanal komuniciranja (s kakšnim sredstvom ali kako pove)
– povratna zveza/odgovor/odziv/feedback (kakšen učinek je imelo sporočilo)
4. KAJ POMENI ”NE MOREMO NE-KOMUNICIRATI”?
– neverbalnemu komuniciranju se ne moremo ogniti
– ne moremo ne-komunicirati – s svojim vedenjem vedno pošiljamo informacije okolici
5. PRIMERJAJTE VERBALNO IN NEVERBALNO KOMUNIKACIJO!
| Verbalna komunikacija | Neverbalna komunikacija |
| – en kanal sporočanja
– zavestna raven – majhna čustvena vrednost – manj univerzalna – manj spontana, več nadzora – pozorno sledenje besedam – manj avtomatsko – manj verodostojna – nastanek: mlajši |
– več kanalov sporočanja
– nezavestna raven – močna čustvena vrednost – univezalna – bol spontano, manj nadzora – razumevanje poteka avtomatsko (izraz na obrazu) – bolj verodostojna – nastanek: starejši |
6. PREPLETENOST VERBALNE IN NEVERBALNE GOVORICE!
– ponavljanje: besedno sporočilo ponovimo še neverbalno: ”Tja pojdite.” [pokažemo z roko]
– zamenjava: znak V – zmaga, nasmeh, pomežik
– dopolnjevanje: ko povedano želimo še posebej poudariti
– nadzorovanje: kako priti o besede, končati pogovor
– nasprotovanje: opozorila na verodostojnost verbalnih sporočil (npr. potenje)
– skladnost obeh načinov sporočanja
– pri govorici telesa se je težko pretvarjati, saj se ponavadi pojavi neskladje med najdrobnejšimi znaki in jezikovnim sporočilom, saj poteka neverbalna komunikacija na nezavedni ravni
– govorica telesa povratno vpliva na naše mišljenje
– samopremagovanje – odprte kretnje
7. NAŠTEJTE IN OPIŠITE FUNKCIJE NEVERBALNE KOMUNIKACIJE!
– vsebinska raven: dopolnjujejo, spreminjajo, potrjujejo, širijo tehtnost izgovorjene besede
– odnosna raven: izražamo stališča do izgovorjenega ali celo do nekega odnosa
– vplivna raven: močno sredstvo obveščanja in imajo močan vpliv na naše sporočanje
8. NAŠTEJTE VSAJ 5 VRST NEVERBALNE KOMUNIKACIJE!
– geste in kretnje rok
– premikanje glave in mimika obraza
– postavitev nog
– drža telesa
– telesna razdalja
– komuniciranje s predmeti in časom
– dotik
– parajezik (jeik ob jeziku)
– molk in poslušanje
9. NAŠTEJTE VRSTE DOTIKOV!
– dotik intimnosti
– dotik dominantnosti
– ritualni dotiki, ki simbolizirajo tip odnosa
10. NAŠTEJTE VRSTE TELESNIH RAZDALJ!
– intimna razdalja
– osebna razdalja (prijatelji, znanci – iztegnjena roka)
– uradna razdalja (do 2 m)
– javna razdalja (do 6 m)
11. KAJ POMENI KRONEMIČNO KOMUNICIRANJE?
– koliko časa namenimo pacientu
– koliko časa poteka pogovor med dvema osebama
12. OPREDELITE PARJEZIK!
– gre za kakovost uporabljenega glasu: višina glasu, hitrost govora, zvočnost, poudarki v stavku
– sredstvo za sporočanje čustev – kažemo čustven odnos do nečesa
– ljudje bolj verjamejo parajeziku kot govorjjenim besedam – ima močno sporočilno vrednost
– hitrost govorjenja = temperamenca govora
– moč premorov v tavku (lahko sredstvo preprečevanja), mašila
– s parajezikom lahko vzdržujemo sogovornikovo pozornost
13. KAJ JE POMEMBNO, DA USTVARIMO DOBER VTIS?
– telesna drža (zravnana, z rameni nazaj)
– očesni kontakt (vzpostavljen, ”trden”, rahel nasmeh)
– kretnje rok (naj poudarijo to, kar govorite; sproščene kretnje)
– kvaliteta glasu (počasnejši, jasen, razumljiv)
– ton glasu (srednji)
– ljudje, ki vas dobro poznajo, zelo dobro poznajo tudi vašo neverbalno govorico
– ko boste dobro poznali svojo telesno govorico, boste le-to bolje razumeli tudi pri drugih ljudeh
14. NAŠTEJTE IN OPIŠITE ŠUME (OVIRE) PRI KOMUNICIRANJU!
– psihične (psiho-fizične motnje – bolezen, utrujenost, nemotiviranost…) – – fizične (motnje v okolici – hrup, svetloba, zasebnost)
– semantične (jezikovne prepreke – žargon, tuj jezik)
15. KATERE TIPE LOČIMO PRI SPREJEMANJU INFORMACIJ? NA KRATKO JIH OPIŠITE!
– avditivni (slušni) tip: stvari si zapomnijo, če jih slišijo
– vizualni (vidni) tip: stvari si zapomnijo, če jih vidijo
– kinestetični tip (ljudje gibanja, čustev): stvari si zapomnijo če jih otipajo, okusijo, izkusijo, poizkusijo
16. KAKO BOMO PACIENTU POSREDOVALI INFORMACIJE GLEDE NA TE 3 RAZLIČNE TIPE?
17. KAKŠEN JE POSTOPEK SELEKCIJE SPOROČIL IZ OKOLJA?
– sporočila selekcioniramo glede na to, ali so za nas pomembna sli ne (če nas nekaj zanima, smo bolj pozorn, si bolje zapomnimo)
– sporočila lahko ignoiramo oz namensko prezremo (tem bolj, kolikor se le-ta ne ujemajo z našimi pričakovanji, vrednotami, stališči…)
– sporočila prilagajamo našim miselnim vzorcem in utečenemu delovanju
– sporočila pri prejemanju poenostavimo, posplošimo, tipiziramo, četudi z njimi nimamo neposrednih izkušenj
18. NA OSNOVI ČESA ”PREDALČKAMO” (KATEGORIZIRAMO) SPOROČILA OZ SI USTVARJAMO DOLOČENA MNENJA, STALIŠČA?
– osebnih, pristnih izkušenj, vzgoje
– medijev (TV, radio, časopisi, internet, oglasi)
– kar povejo, menijo drugi ludje (ki so nam blizu ali za nas pomembni, verodostojni – jim zaupamo)
– izobraževanja, informatiranja v šolah
– trenutnih čustev, razpoloženja, pričakovanj, starosti, spola
– našega splošnegaa pogleda na svet
19. OPREDELITE POSLUŠANJE!
– je spretnost/sposobnos, kako ujeti bistvo sogovornikovega sporočila, poslušalec je najpomembnejši
– je usmerjena pozornost, pomnenje in razumevanje vsebine – odziv
– slišati ni enako kot poslušati (predavanje slišimo, a z mislimi nismo prisotni
20. NAŠTEJTE IN OPIŠITE VRSTE POSLUŠANJA!
– k vsebini usmerjeni poslušalci: zanima jih vsebina, so kritični, analizirajo, sledijo
– k ljudem usmerjeni poslušalci: osredotoeni so na opazovanje sogovornika, vzdržujejo odnose, ne slišijo toliko vsebine, temveč opazujejo bolj čustva sogovornika
– k aktivnostim usmerjeni poslušalci: želijo preiti k bistvu sporočila, zanimajo jih jasna in zgoščena sporočila
– na čas usmerjeni poslušalci: nestrpni, povezanost med govorom in delovanjem
21. NAŠTEJTE IN OPIŠITE NAČINE VZDRŽEVANJA POSLUŠANJA!
– parafraziranje (ponovitev stavka s skoraj istimi besedami)
– komentiranje
– spraševanje
– neverbalna komunikacija
22. NAŠTEJTE OVIRE PRI POSLUŠANJU!
– pomanjkanje zanimanja za vsebino
– motnje koncentracije, utrujenost…
– narcizem poslušačca (jaz)
– monotonost govorca
– lastne misli
– vrednotenje, prepričanja, predsodki, morala
– pretekle izkušnje
– druge ovire iz okolja (čas, bolniška soba, hodnik…)
– največja ovira pri poslušanju smo mi sami
23. OPIŠITE TEMELJNE NAPOTKE PRI UČINKOVITEM POSLUŠANJU PACIENTA!
– če se le da, se usedemo zraven pacienta
– ne prekrižajte rok in nog (kot da ste zaprti pred pacientovim sporočilom)
– bodite pozorni, sporščeni, naravni, vzemite si čas in to tudi pokažite
– vzdržujte očesni kontakt (ne strmeti), zainteresirana mimika obraza, ne pretvarjajte se, da poslušate
– bodite pozorni na pacientovo ne/verbalnogovorico; katere teme v pogovoru ali vedenju ponavlja; katerim temam se izogiba
– premislite, kaj izrečete in kako
24. PREDNOSTI IN SLABOSTI DOLOČENIH TIPOV VPRAŠANJ!
| tip vprašanja | prednosti | slabosti |
| odprta | sogovorniku omogočijo, da opišejo občutke, okoliščino | težko dosežejo cilj, ne omejijo ljudi, ki veliko govorijo |
| zaprta | omogočijo hitro zbiranje točno določenih informacij | z njimi ne dobimo stališč, pogledov na sogovornika, neempatična vprašanja |
| vodilna (nakažemo odgovor) | vodijo sogovornika k temu, da odgovori na zastavljeno vprašanje, kar nas zaima | sogovonika lahko vznemirijo s tem, ko jim nekaj sugeriramo |
| sondirajoča | omogočijo, da raziščemo področja, ki so za nas pomemba; ”ulovijo” sogovornika nezaščitenega | sogovornika lahko vznemirijo, ker raziskujejo vzroke |
| večkratna | izražajo naše zanimanje za sogovornika | sogovornika lahko njihova količina zmede |
25. KAJ POMENI EMPATIČNO KOMUNICIRANJE?
– oblika besednega in nebesednega komuniciranja, ki ima za namen pomagati tistim, za katere zaznamo, da potrebujejo pomoč ali podporo
– vključujejo empatijo, ki pomeni: * zmožnost postaviti se na
sogovornikovo stališče; gre za
razumevanje položaja drugega
* zaznavati pacientov svet, kot da bi bil
vaš, ne da bi pri tem izgubili občutek
za ‘kot da bi’
* spretnost zaznavanja, sporočanja,
odzivanja in ukrepanja
26. NAŠTEJTE IN OPIŠITE 3 DIMENZIJE EMPATIJE!
– kongitivno (”prevzeti” mnenje drugega, miselno se postaviti v položaj drugega, zavzeti pogled, perpektivo drugega)
– čustveno (vživljanjev čustva, očutke drugega)
– etično (prevzamemo odgovornost za dobro počutje drugega, empatična skrb)
27. PRIMERJAJTE SOČUTJE IN EMPATIJO!
| sočutje | empatija |
| – čutimo usmiljenje, podoživljamo občutke, čustva, zaskrbljenost
– lahko sicer gledamo s perspektive drugega, a ni identifikacije, globljega razumevanja – ni aktivne pomoči |
– ne samo, da čutimo z drugim, ampak ga tudi razumemo, se vanj vživimo, se indentificiramo
– težave drugega razumsko predelujemo in najdemo rešitve zanj – potreba po aktivni pomoči, empatična skrb (skrb in naklonjenost ljudem, ki so v težavah) |
28. ODLOČANJE ZA ALTRUISTIČNO VEDENJE!
– zaznava dogodka
– interpretacija dogodka kot nevarnega
– ocenitev odgovornosti
– znanje, kako pomagati
– odločitev pomagati
29. ELEMENTI TERAPEVTSKE KOMUNIKACIJE!
– aktivno poslušanje (izraz na obrazu, brez prekinjanja, očesni kontakr, parafaziranje, dober stik s sogovornikom)
– dotik
– odprta vprašanja (”Ali ste žalostni?”)
– parajezik (umirjen ton glasu)
– empatija (smo sogovorniku v oporo)
30. OPREDELITE TERAPEVTSKI DOTIK!
– dotik ima v zdravstve terapevtsko vrednost
– terapevtski dotik vključuje umirjeno odstranjevanje in preusmerjanje nakopičene energije v bolnem telesu
– ko ms oceni pacientovo ”energijsko polje” uporabi terapevtski dotik z namenom pospešiti njegovo sproščenost in dobro počutje
– previdnost pri uporabi dotika: kako, pri kom, kdaj in zakaj; hierarhija mest, kjer se človeka smemo dotikati (roka, ramena, hrbet, dlani)
31. KATERE SO OVIRE PRI IZRAŽANJU?
– nimamo podobnih izkušenj
– moralni predsodki, razlogi
– velika stopnja empatičnosti (projekcija lastnih čustev v drugega)
– slabe komunikacijske veščine (neposlušanje, rutinski dotik in druga neverbalna komunikacija)
– drugo (pomanjkanje časa, utrujenost, izgorelost, prostor…)
32. ELEMENTI ASIMETRIČNE KOMUNIKACIJE MED MS IN PACIENTOM (OPIS)!
– kratki stavki (”Nič se ne ve.”, ”Bomo videli.”)
– neverbalne reakcije (umik pogleda, vzdih, skomig, nadomestna aktivnost)
– pootročen govor – baby talk
– žargon (strokovno izrazoslovje)
– neposlušanje, prekrinjanje
33. KAJ POMENI, DA SOGOVORNIKA NAGOVARJAMO Z VIDIKA ”STARŠA”, ”OTROKA” IN ”ODRASLEGA”?
– starš: pravila, zapovedi, dolžnosti, prepovedi, spodbude
– otrok: kuhanje mule, izbruh jeze, draženje, navdušenje, priučena nemoč, ugajanje, podredljivost, uporništvo
– odrasel: racionalnost, objektivno razmišljanje, upoštevanje oz priznavanje drugih mnenj
34. PRIMERI TEH NAGOVOROV MED PACIENTOM IN MS (starš-otrok; otrok – odrasel; orasel – starš; otrok – otrok; starš – starš; odrasel – odrasel)
– dala bo primere in boš mogu napisat
– starš (ms) – otrok (pacient): pacient igravlogo ”ubogega malčka”, ms pa vlogo ”ustrežljive matere”
– otrok – otrok: ”V tej bolnišnici slabo skrbite zame!”; ”Bom pa šla in sami skrbite zase!”
35. OPREDELITE ASERNATIVNO KOMUNICIRANJE!
– vedenje, ki posamezniku omogoča, da deluje v sklau s svojim interesom, da se zna postaviti zase, da svoja občutja, potrebe in interese zna izraziti brez neprijetnega občutka in da varuje svoje pravice tako, da pri tem ne okrni pravice drugih ter komunicira na neposreden, odkrit in primeren način
– asertivnost vključuje štiri poembne komponente: empatičnst, razkrianje lastnih občutij, pojasnjevanje pričakovanj, sprejemanje posledic
36. OPIŠITE DOLOČEN PRIMER ASERTIVNEGA KOMUNICIRANJA SKOZI 4 TEMELJNE ELEMENTE (empatičnost, razkrivanje lastnih občutij, pojasnjevanje pričakovanj, sprejemanje posledic)!
– empatičnost: ”Verjamem, da se težko prilagajate bolnišničnemu reu…”
– razkrivanje čustev: ”Moram vam priznati, da me vaše pogosto kršenje reda moti…”
– pojsanjevanje pričakovanj: ”Želimm si, da bi se o tem odkrito pogovorila.”
– sprejemanje posledic: ”Od sebe pričakujem, da vam bom po svojih močeh nudila kakršno koli pomoč in oporo. Resnično si želim tudi vašega sodelovanje in razumevanja.”
37. KAKŠNA JE PRIVLAČNOST ELEKTRONSKEGA KOMUNICIRANJA?
– socialna distanca iz anonimnost
– upravljanje z odnosi (vstop, izstop v odnos)
– dostopnost (”internet nikoli ne spi”)
– nadzor nad samopredstavljanjem
38. PASTI INTERNETA!
– povečanje socialne izolacije do življenjskega okolja
– socialna pasivizacija (pretirana udobnost)
– informacije vs znanje
– nove oblike revščine (duhovna, čustvena)
– vpliv na jezik
– težje priti o dialoga, dogovora, komunikacijski šumi
39. KOMUNIKACIJSKI MINIMUM V ZN!
– predstavitev (ime, priimek, funkcija/vloga)
– pozdrav ob srečanju
– primerno nazivanje, tikanje – vikanje
– neverbalna komunikacija (pogled, rokovanje, dotik, nasmeh…)
– nujna pojasnila (razlaga poteka in namena preiskave)
– pozdrav ob slovesu, napotki
– prosim, hvala
– osebna urejenost
40. BONTON ELEKTRONSKEGA KOMUNICIRANJA!
– zadeva pisanja
– nazivanje (”Spoštovani!”; pozanimajte se o nazivu)
– uvodni stavek (kje smo našli informacijo, zakaj pišemo)
– zahvala, pozdrav, polno ime in priimek, letnik, šola
– enotni slog pisave, ne smeškov
– priponke (ime priponke)
– slovnica