1. Kaj omogoča delovanje živčevja?
Bistvena je lastnost nevronov – VZDRAŽNOST.
2. Možganski živci:
1. Možganski živec: Prvi možganski živec je vohalni živec, ki mu pravimo tudi olfaktorni živec.
Kot pove že ime, je namenjen prenosu informacij iz receptorjev za voh v nosni sluznici do
možganov.
2. Možganski živec: Drugi možganski živec je optični živec. Odgovoren je za prenos informacij
iz mrežnice. Okvare vidnega živca se kažejo kot motnje ostrine vida, motnje vidnega polja…
3. Možganski živec: Tretji (okulomotorični živec), četri (trohlearni živec) in šesti (abducentni
živec) možganski živec delujejo kot funkcionalna celota. Oživčujejo vse zunanje očesne mišice,
katerih naloga je premikanje očesa. 3.možganski živec oživčuje še sfinkter pupile (mišica
ožilka zenice), ki oži zenico.
4. Možganski živec: Opisan pri 3. možganskem živcu.
5. Možganski živec: Peti možganski živec ali nervus trigeminus je t.i. mešani živec, saj vsebuje
tako senzorična kot tudi motorična živčna vlakna. Senzorično oživčuje obraz ter sluznico
nosne in ustne votline. Motorično pa oživčuje mišice, ki premikajo spodnjo čeljust (in še
nekatere druge). Ime “trigeminus” je dobil, ker ga tvorijo trije živci (trigeminus = trije deli):
oftalmični, maksilarni in mandibularni živec.
6. Možganski živec: Opisan pri 3. možganskem živcu.
7. Možganski živec: Sedmi možganski živec je intermediofacialni živec (facialni živec ali
obrazni živec) in je tudi mešani živec, saj vsebuje nitje za obrazne mišice (motorični del) in
nitje za prevajanje okusa (živec imenovan chorda tympani). Oživčuje pa tudi solzno žlezo in
žleze slinavke.
8. Možganski živec: To je senzorični živec sestavljen iz dveh živcev – kohlearnega in
vestibularnega živca. Kohlearni živec je odgovoren za sluh, medtem ko pa je vestibularen živec
odgovoren za ravnotežje.
9. Možganski živec: Je glosofaringealni živec, ki je tudi mešani živec, saj senzorično oskrbuje
koren jezika, del sluhovoda in zadnjo steno žrela; motorično pa mišice žrela.
10. Možganski živec: 10. možganski živec je vagus. Oživčuje zadnjo steno žrelo, organe v
trebušni in prsni votlini.
11. Možganski živec: Oživčuje dve mišici in sicer mišico veliko obračalko (obrača glavo) in
trapezasto mišico (dviga ramo). Imenujemo ga tudi akcesorni živec.
12. Možganski živec: 12. možganski živec se imenuje hipoglosni živec in oživčuje zunanje in
notranje mišice jezika.
Razdelitev možganskih živcev glede na vrsto vlaken:
Senzorični: 1., 2., 8. možganski živec
Motorični: 3., 4., 6., 11., 12. možganski živec
Mešani: 5., 7., 9., 10. možganski živec
3. Miotatični refleks:
Miotatični refleksi so refleksi, ki nastanejo pri hitrem iztegu kakšne mišice, na primer, pri udarcu
refleksnega kladivca na kito mišice. Poznamo: miotatične reflekse zgornjih okončin (bicepsov –
C6, tricepsov – C7, fleksorjev prstov C8, Th 1) in miotatične reflekse spodnjih okončin (patelarni –
L3, L4; Ahilov – S1).
4. Naštej možganske ovojnice:
• koža
• lobanja
5. Katere so arterije na bazi lobanje?
Ločimo karotidni sistem (prehranjuje sprednji 2/3 možganov: a. cerebri media, a. cerebri
anterior) in vertebrobazilarni sistem (prehranjuje zadni del možganov: obe a. vertebralis, a.
cerebri posterior). Vmes je Wilisijev krog, ki povezuje oba sistema (a. communicans anterior, a.
communicans posterior).
6. Nevrološki pregled:
Nevrološki pregled vključuje anamnezo in hetero anamnezo (sedanje bolezni, vodilni simptom,
spremljajoči potek, druge bolezni, družinske bolezni, otroške bolezni, zdravila, ki jih jemlje,
socialna anamneza), nevrološki status: stanje možganskih živcev: voh, ostrina vida, vidno polje,
reakcija zenic, bulbomotorika, senzibiliteta in mimika obraza, sluh, nebni loki, žrelni refleks; stanje
okončin: trofika, gibljivost, tonus, groba mišična moč, miotatični refleksi, prisotnost patoloških
refleksov in latentnih parez, ter preizkus višje živčne dejavnosti: zavest, spomin, orientiranost,
govorica (enfazija ali afazija), glas, artikulacija glasu, razumevanje, čustva, mišljenje in
internistični status.
7. Kaj je značilno za okvaro zgornjega motoričnega nevrona?
Gre za okvaro piramidnega sistema. Kaže se kot pareza (paraliza)oz. šibkost tistih mišičnih
skupin, ki se bolje prezentirajo v možganski skorji, spastično povišan mišični tonus, pojav
patoloških refleksov (Babinski, Wartenbergov znak),živahni miotatični refleksi (hiperrefleksija,
iradiacija refleksov) z nožnim, patelarnim in ročnim klonusom
8. Kaj so značilnosti okvare spodnjega motoričnega nevrona?
Pareza (paraliza)-lokalizirane pareze; znižan mišični tonus;ni patoloških refleksov, ugasli ali
oslabljeni miotatični refleksi, mišične atrofije, fascikulacije
9. Kakšne afazije poznaš?
• globalna (ne razume, niti ne tvori govora; ne more ponavljati stavkov ali besed; ne more
imenovati predmetov; ne more brati in pisati)
• senzorična-Wernickova (gre za motnjo razumevanja govora, ne razume, kaj mu govoriš;
proizvodnja govora je primerna, odgovarja nesmisle, tega se ne zaveda, je zmeden)
• motorična – Brocova (razume, a govor je zatikajoč ali pa ga ni, svoje motnje se zaveda)
• prevodna (selektivna motnja ponavljanja – ohranjeno razumevanje in proizvajanje
govora)
• transkortikalna (spontana govoric je borna)
• nominalna (B. ne najde ustrezne besede za poimenovanje npr. predmeta)
Dura mater
Arahnoidea
Pia mater
10. Naštej kvantitativne motnje zavesti:
• somnolenca (podobna zaspanosti)
• stupor (stanje neodzivnosti, iz katerega B prebudijo močni in ponovni dražljaji)
• koma (neodzivnost, iz katere sene moremo prebuditi)
• vegetativno stanje
• uklenjena zavest
11. Naštej kvalitativne motnje zavesti:
• zmedenost
• zamračenost
• delirantno skaljena zavest
12. Kaj je amnezija?
Amnezija je izguba spomina za določen čas zaradi motnje zavesti.
13. Kaj je apreksija?
Apraksija je motnja veščih gibov – nezmožnost izvedbe nameravanega ali ukazanega
motoričnega dejanja (npr. apraksija hoje, oblačenja – ne more si zapeti gumbov)
14. Kaj je agnozija?
Agnozija je motnja v prepoznavi. Poznamo npr. taktilno agnozijo (nesposobnost prepoznati
predmeta s tipom, z vidom pa takoj), vidna agnozija (nesposobnost prepoznati predmeta z vidom,
s tipom pa ga prepozna).
15. Katere motnje mišljenja poznaš?
• formalne motnje mišljenja (dolgoveznost, perservacije, miselna inkoherentnost,
shizofrena miselna disociiranost)
• vsebinske motnje mišljenja- blodnje (veličinske, religiozne, depresivne, nanašalne,
preganjalne, ljubosumnostne)
16. Če bi B imel okvaro živca, ki skrbi za bulbomotoriko, bi bila kakšna klinična slika?
• škiljenje
• dvojna slika
17. Kakšna je razlika med centralno in periferno okvaro n. facialisa?
Pri centralni okvari gre za okvaro možgan – bolnik ima samo povešen ustni kot, pri periferni
okvari n. facialisa pa je prisoten povešen ustni kot, ne more nagubat čela in zapreti očesa. Nujno
je vlaženje prizadetega očesa.
18. Kateri je najpogostejši glavobol?
Najpogostejši je glavobol tenzijskega tipa.
19. Kateri so lahko pridruženi znaki pri glavobolu?
• slabost
• bruhanje
• moti ga svetloba (fotofobija), hrup
• lahko nastane tudi plegija
• solzenje, neoster vid
20. Kakšne epileptične napade poznaš?
v parcialni :enostavni (brez motenj zavesti), kompleksni (z motnjo zavesti-se izgubi za
kratek čas)
v generalizirani (bilateralno simetrični in brez žariščnega začetka)
v nerazvrščeni
21. Kakšna je razlika med subduralno in epiduralno krvavitvijo?
pri subduralni krvavitvi gre za vensko krvavitev (počasneje nastaja), pri epiduralni pa za arterijsko
krvavitev (hitrejši potek)
22. Kakšno možgansko kap poznaš?
• ishemično
• hemoragično
23. Katere tumorje v možganih poznaš?
• gliomi (tu. iz podpornih celic; jih je največ – 50%, pri vseh relat. kratka doba preživetja)
• meningiomi (tu. možganskih, hrbtenjačnih open-so benigni, se jih operira)
• hipofizni adenomi
• akustični nevrinomi
24. Kakšna bolezen je multipla skleroza?
Gre za kronično, vnetno, avtoimuno, gensko vezano bolezen (vendar ne dedno). Je multifokalno
obolenje. Gre za propad mielina. Poteka v zagonih.
25. Kaj je značilno za utesnitev n. medianusa?
Prisegajoča roka.
26. Kako se kaže prizadetost n. radialisa?
Z visečo roko.
27. Kaj je značilno za okvaro n. peroneusa?
Petelinja hoja
28. Kaj povzroča polineuropatijo?
diabetes mell., rak, AIDS, pomanjkanje vitamina B, zastrupitve (arzenik)
29. Kakšni so vzroki Guillain-Barrejevega syndroma?
• postinfekcijski vzrok (po prebolelem blagem resp. ali GI infektu)
• postvakcinacijski (po cepljenju proti gripi, steklini)
• droge in zdravila (heroin, streptokinaza, kaptopril)
• krg. poseg
• Mb. Hodgkin
30. Diagnostika polimiozitisa:
• EMG
• kreatinin kinaza, aldolaza
• mišična biopsija
31. Kateri sistem je prizadet pri ALS (amiotrofična lateralna skleroza)?
Gre za degenerativno okvaro motoričnih nevronov
32. Kaj je pomembno za obravnavo bolnika s Huntigtonovo horeo?
• genetsko svetovanje!!
• preprečevanje in zdravljenje zapletov
• fizioterapija in delovna th.
• izobraževanje svojcev
33. Kateri so glavni znaki pacientov s Parkinsonovo boleznijo?
• bradikineza (upočasnjeni gibi)
• rigidnost (trdi so pri gibanju)
• tremor v mirovanju
• motnje ravnotežja (pri hoji jih vleče naprej)
34. Kateri so znaki prizadetosti zgornjega in spodnjega motoričnega nevrona?
• obojestranska oslabelost z mišičnimi atrofijami
• oslabelost in pareze s fascikulacijami
• znak Babinskega s hiperrefleksijo
• disfagija, motnje požiranja
• dizartrija
• prekomerno slinjenje
• mišični krči in hujšanje