Človek v procesu staranja prehaja skozi številne spremembe, kjer so udeleženi vsi organski sistemi, še zlasti so očitne biološke spremembe staranja, ki prinašajo tudi motnje hranjenja in zahtevajo vsestransko obravnavo in multidisciplinarni pristop k zdravstveni negi.
Zaužita hrana in tekočina nam omogočata vzdrževanje vseh življenjskih funkcij, ki jih lahko označimo kot relativno ravnovesje biokemičnih procesov, izmenjavo snovi, izgradnjo in obnovo celičnih struktur. Uravnovešenost notranjega dogajanja pa je navzven vidno kot skladno delovanje vseh organov, premagovanje telesnih in duševnih naporov, dobro počutje in trdno zdravje.
Proces staranja spremljajo nekatere opazne spremembe, zmanjšanje nekaterih sposobnosti in zmožnosti telesa. Mišičje in notranji organi izgubljajo maso in obseg, zmanjša se delež vode v tkivih, pride do spremembe koloidov, beljakovinskih molekul, zmanjša se izločanje žlez z notranjim izločanjem, zviša se obremenjenost tkiv z različnimi snovmi iz presnove, zniža se osnovni metabolizem in organizem ima manjše potrebe po energiji.
Vzroki motenj uživanja hrane so kronične bolezni, nedejavnost, socialni vzroki, uporaba zdravil in drugo. V strokovni literaturi pa avtorji navajajo primarne vzroke, kot so revščina, pomanjkanje hrane, socialna izolacija, invalidnost, slab vid, demenca, zavračanje hrane, neustrezna dieta, organske bolezni in funkcionalne motnje prebavil. Na nekatere vzroke lahko vplivamo ter jih poskušamo odpraviti. Sekundarni vzroki so lahko posledica prejšnjih težav ali pa se pojavljajo samostojno, kot slab ali povečan tek, oteženo žvečenje, preslabo vsrkavane snovi, enolična prehrana, napačno zaznavanje hrane in drugi.
Starostnik nima več enake zaznave okusa kot v mlajših letih in uživanje hrane izgubi svojo vrednost. Ravno tako se zmanjša občutek za žejo. Tako spremenjena potreba po hrani in tekočini ne vzbuja teka in ne ponuja ugodja ob uživanju. Kronične bolezni dodatno zavirajo tek in tako star človek zaužije premalo življenjsko pomembnih snovi in tekočine.
Pomanjkljivo zobovje ovira žvečenje, grizenje in drobljenje hrane v ustih, posledično pa slabšo prepojenost vsebine s fermenti, tako je zmanjšano izkoriščanje snovi iz hrane, ki se vsrkavajo v kri. Zaradi atrofičnih sprememb sluznice želodca in tankega črevesja so opisani primeri slabe absorpcije snovi, na primer maščob in v njih topnih vitaminov, fosfatov in vitamina B 12. Avtor navaja najbolj pogosto pomanjkanje vitaminov B kompleksa, C in D vitamina, železa, kalcija in folne kisline. Alkoholizem v starosti in uživanje nekaterih zdravil vplivata na resorbcijo.
Esencialnih hranil primanjkuje pri nekaterih boleznih, enolični prehrani z malo ali nič mesa, napakah pri pripravi hrane, premalo mleka in mlečnih izdelkov in premajhni izpostavljenosti sončnim žarkom. Pojav osteoporoze v starosti ni tako redek in nastane zaradi pomanjkanja kalcija v hrani, slabšega vsrkavanja zaradi pomanjkanja vitamina D.
Prehranjenost ugotavljamo na osnovi merjenja telesne teže, debelosti podkožja, višine telesa, biokemičnih, hematoloških, imunobioloških analiz, meritev in s funkcionalnimi metodami. Na osnovi objektivne ocene stanja prehranjenosti prilagajamo prehrano ( energijsko in biološko ) starostnikovim potrebam s ciljem, da dosežemo optimalno ravnovesje.
DEMENCA
Demenca je proces splošnega upadanja višjih duševnih funkcij, kot so spomin, orientacija, sposobnost učenja, dojemanje, sposobnost besednega izražanja, čustvovanje …
Ta proces je posledica različnih bolezenskih stanj v možganih. Vzroki demence se vrstijo od primarno degenerativnih bolezni osrednjega živčevja pa tja do raznovrstnih stanj, ki difuzno okvarijo možgane (vaskularne, toksične in vnetne spremembe, tumorji, poškodbe …).
MOTNJE PREHRANJEVANJA IN PITJA
Jedo preveč ali premalo. Vzroki so lahko: slabo zobovje, neprimerna zobna proteza, pozabijo jesti, inapetenca, goltanje hrane, nevrološka, internistična in druga obolenja.
Zavedati se moramo:
-da so varovanci zelo požrešni, da pogosto pobirajo ostanke hrane in jo skrivajo po žepih, zato obstaja nevarnost zastrupitve s pokvarjeno hrano.
–zaradi prehitrega goltanja obstaja tudi nevarnost aspiracije hrane, lahko pa pojedo tudi embalažo izdelka. Zato jih moramo nadzorovati.
Priporočljivi so pogosti manjši obroki. Ob dušenju uporabimo Heimlichov prijem.
–kadar varovanci odklanjajo hrano in tekočino, je potrebno stalno spodbujanje in vodenje bilance zaužite hrane in tekočin.
REŠEVANJE PROBLEMA
Motnje prehranjevanja in pitja, predvsem pri dementnih pacientih zahtevajo vsestransko obravnavo in strokovni pristop k zdravstveni negi.
Kljub visokemu številu dementnih pacientov, ( pri starosti 80 let se 20% ljudi spopada z demenco ) menim, da nismo dovolj seznanjeni in poučeni o tej težki bolezni. V zadnjem obdobju govorimo o hudi obliki demence. Pacienti veliko spijo, so vsestransko ranljivi, besedno sporazumevanje je vse bolj oteženo, pojavi se inkontinenca, pride do upadanja telesnih funkcij, bolnik se zapira v svoj svet.
Družinski člani se skupaj z bolnikom odpravijo na slepi tir življenja, v dolino senc. Zadnje obdobje je na videz lažje, saj bolnik potrebuje le odlično nego.
In vendar: vse težje ga je prehranjevati, urin razjeda kožo, pojavijo se preležanine. Imunski sistem je vse šibkejši, bolnik pogosto oboleva za pljučnico in drugimi virusnimi boleznimi. Počasi, a vztrajno drsi proti smrti. Nekateri v zadnjem obdobju pozabijo, kako hoditi, požirati …
Napredujoča demenca, kot je Alzheimerjeva bolezen, je nedvomno poraz človekovega uma. Duhovna otopelost človeka, ki je čustveno bitje, je poraz. In vendar je tudi ta bolezen del našega vsakdana. Tu je, med nami.
VIRI:
- Organske spremembe in motnje prehranjevanja v starosti, Radojka Kobentar, Milena Marinič: Obzornik Zdravstvene Nege 2000; 34: 209-14
- Individualni pristop v zdravstveni negi dementnega varovanca v okviru življenjskih aktivnosti, Stanka Majarle: Obzornik Zdravstvene Nege 2000; 34: 73-6
- Literatura: Grego Milan., (2008), Psihično telo. Pridobljeno 10.11.2010, iz http://www.viva.si/Bolezni-starostnikov-Geriatrija/796/Demenca