Sluh je zaznavna sposobnost telesa, da longitudinalno valovanje zraka spremeni v subjektivno zaznavo zvoka. Ločimo različne okvare sluha – glede na mesto nastanka (periferne, centralne), glede na način okvare (prevodne, zaznavne) in glede na stopnjo okvare (blage, srednje, hude, vse do popolne gluhosti). (Battelino, 2012)
Človeško uho ima dve funkciji. Ena je sluh, druga pa vzdrževanje ravnotežja. Ko se staramo, se funkcija ušesnih struktur spremeni, postane slabša. Bobnič se zadebeli, spremenijo se koščice srednjega ušesa in druge strukture. Starostniki težje vzdržujejo ravnotežje. Slabša se sluh, predvsem zaznavanje visoko frekvenčnih tonov. Po podatkih iz literatur ima motnje sluha od 25 do 50 % ljudi starejših od 65 let .
Najbolj pogosta težava, ki spremlja starostnika zaradi motnje sluha, je slabše razumevanje govora. To je še bolj izraženo v hrupnem okolju, kar je v našem vsakdanjem življenju pogosto. K nerazumevanju govora prispevajo tudi spremenjene kognitivne funkcije starostnikov. V hrupnem okolju je potrebno izbrati slišano informacijo, ki je pomembna, in odstraniti tisto, ki je moteča. Motnje pozornosti, ki spremljajo staranje, to pogosto onemogočajo. Posameznik v pogovoru ne sodeluje, izmika se družbi, pride do socialne izolacije z vsemi negativnimi posledicami. (Kos, 2012)
Reševanje problema s področja ZN
Možnosti za izboljšanje sluha je več. Ugotavljajo, da sta pri blagi do hudi izgubi sluha najpogosteje uporabljeni metodi slušni aparat in kohlearni vsadek. Starost naj ne bi bila kontraindikacija za vstavitev omenjenega vsadka, saj se z njim statistično pomembno izboljša kakovost starostnikovega življenja. Naglušen starostnik lahko posluša z individualnim slušnim aparatom. To pomeni, da ne sliši le slabše, ampak sliši predvsem drugače. Poslušanja se mora naučiti. Za dobro poslušanje s slušnim aparatom so pomembne akustične razmere v prostoru. Hrup okolja naj ne bi presegel 40 dB, ker sicer govor ne izstopa iz akustičnega ozadja. (Stewart R., 2009)
Osnovna načela komuniciranja z naglušnimi:
• v času govorjenja smo obrnjeni proti pacientu,
• med govorom se ne premikamo po prostoru,
• ne smemo si zatiskati ust,
• uporabljajmo tudi pisne informacije
• naglušni lahko potrebujejo več časa za razumevanje, sprejem in predvsem
predelavo informacij,
• potrebujejo ponovitev razlag z različnih vidikov,
• za preverjanje razumevanja postavljamo vprašanja in spremljamo
neverbalne reakcije. (Kos, 2009)
Pri komunikaciji z gluhimi in naglušnimi moramo upoštevati:
• stopnjo izgube sluha,
• čas nastanka izgube sluha,
• sposobnost govora in
• dodatne motnje, ki se pogosto pojavljajo npr. spominske motnje.
Gluh ali naglušen človek lahko posluša z individualnim slušnim aparatom. To pomeni, da ne
sliši le slabše, ampak sliši predvsem drugače. Poslušanja se mora naučiti. Za dobro
poslušanje s slušnim aparatom so pomembne akustične razmere v prostoru. Hrup okolja
naj ne bi presegel 40 dB, ker sicer govor ne izstopa iz akustičnega ozadja.
Osnovna načela komuniciranja z gluhimi in naglušnimi:
• v času govorjenja smo obrnjeni proti njemu,
• med govorom se ne premikamo po prostoru,
• ne smemo si zatiskati ust,
• uporabljajmo pisne informacije
• gluhi potrebujejo več časa za razumevanje, sprejem in predvsem predelavo informacij,
• potrebujejo ponovitev razlag z različnih vidikov,
• za preverjanje razumevanja postavljamo vprašanja in spremljamo neverbalne reakcije.
Kritično mnenje
Menim, da si moramo za starejšega, ki ima težave s sluhom, oziroma, ima motnje sluha, vzeti čas, ko se z njim pogovarjamo. Opazim namreč, da zaposleni včasih ne odpravijo motečih dejavnikov pri pogovoru s pacientom, ki bi jih sicer lahko. Na primer, ko se pogovarjajo s pacientom oz. ga pripravljajo za opravljanje neke intervencije, govorijo ob prižgani televiziji, radiu, med razlago pripravljajo pripomočke- se ne ustavijo, gledajo pacienta v oči, govorijo počasi in razločno, da bi pacienti lahko brali tudi z ustnic.
[wp_ad_camp_1]
Potrebno je usmeriti več energije v komunikacijo z ljudmi, ki slabo slišijo, odpraviti moteče dejavnike, govoriti počasi, razločno in glasno.
Literatura:
Battelino. Motnje sluha: vrste, odkrivanje, zdravljenje in (re)habiloticaija. Dostopno na:
http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2012_S1_p012-017.pdf
(datum dostopa 9.12. 2012)
Kos. Rehabilitacija. Dostopno na: http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2012_S1_p118-122.pdf
(Datum dostopa 9.12. 2012)
Stewart R. Hearing loss and cognitive effort in older adults’ report accuracy for verbal materials. Dostopno na: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/19927677
(datum dostopa 11.12. 2012)