Sluh je zaznavna sposobnost telesa, da longitudinalno valovanje zraka spremeni v subjektivno zaznavo zvoka. Ločimo različne okvare sluha – glede na mesto nastanka (periferne, centralne), glede na način okvare (prevodne, zaznavne) in glede na stopnjo okvare (blage, srednje, hude, vse do popolne gluhosti). (Battelino, 2012)
Človeško uho ima dve funkciji. Ena je sluh, druga pa vzdrževanje ravnotežja. Ko se staramo, se funkcija ušesnih struktur spremeni, postane slabša. Bobnič se zadebeli, spremenijo se koščice srednjega ušesa in druge strukture. Starostniki težje vzdržujejo ravnotežje. Slabša se sluh, predvsem zaznavanje visoko frekvenčnih tonov. Po podatkih iz literatur ima motnje sluha od 25 do 50 % ljudi starejših od 65 let .
Najbolj pogosta težava, ki spremlja starostnika zaradi motnje sluha, je slabše razumevanje govora. To je še bolj izraženo v hrupnem okolju, kar je v našem vsakdanjem življenju pogosto. K nerazumevanju govora prispevajo tudi spremenjene kognitivne funkcije starostnikov. V hrupnem okolju je potrebno izbrati slišano informacijo, ki je pomembna, in odstraniti tisto, ki je moteča. Motnje pozornosti, ki spremljajo staranje, to pogosto onemogočajo. Posameznik v pogovoru ne sodeluje, izmika se družbi, pride do socialne izolacije z vsemi negativnimi posledicami. (Kos, 2012)