Možnosti prenosa bolnišničnih okužb

Bolnišnične okužbe so vsaka klinična mikrobna bolezen, ki prizadene pacienta med zdravljenjem in bivanjem v bolnišnici in ni bil že v inkubaciji med hospitalizacijo. Poznamo endogene (povzročitelj izhaja iz bolnikove lastne flore) in eksogene bolnišnične okužbe (okužba preko kontaminiranih predmetov za diagnostiko, zdravljenje, zdravstveno nego in nego rok zdravstvenega osebja). Za nastanek okužbe so poleg povzročitelja pomembni še virulenca mikroorganizmov in številni dejavniki s strani gostitelja in poti prenosa. Posledice bolnišničnih okužb so lahko zelo hude, podaljšajo trajanje zdravljenja, več je posledic zdravljenja, lahko spremenijo izhod bolezni, zvišajo stroške zdravljenja, vplivajo na zadovoljstvo pacienta. Bolnišnične okužbe povzročajo bakterije, virusi, glive, paraziti in drugi.

Pojavljanje povzročiteljev je potrebno spremljati v vsaki zdravstveni ustanovi z rednim vodenjem pojavnosti različnih mikroorganizmov in evidentiranjem predvsem na antibiotike odpornih bakterij, ki lahko povzročijo bolnišnične okužbe.  Najpogostejše bolnišnične okužbe so okužbe sečil, ki predstavljajo kar 40% vseh, od tega je kar 80% povezanih z urinskim katetrom. Sledijo okužbe kirurških ran, kjer kar 40% predstavljajo okužbe, ki nastanejo pri kontaminiranih in primarno inficiranih ranah. Bolnišnične pljučnice predstavljajo med vsemi bolnišničnimi okužbami od 15 do 20% delež (Kramar, 2013).

Odporne bakterije povezane z bolnišničnimi okužbami:

  • MRSA – meticilin rezistentni Staphylococcus aureus: je pomemben povzročitelj seps, pljučnic, okužbe ran in drugo. Naseljuje kožo in sluznice zdravih in bolnih; spekter antibiotikov za zdravljenje je zožen; hitro se prenaša med pacienti, ki postanejo nosilci (se kolonizirajo); 11 – 33% pacientov koloniziranih z MRSA dobi okužbo; smrtnost pri sistemskih okužbah je visoka; nosilstvo pa ne ogroža zdravega človeka.
  • ESBL ( Extended – spectrum beta – lactamases) – laktamaze beta širokega spektra. ESBL encime izločajo gram negativne bakterije. Najpogosteje E. coli, Klebsiella pneumoniae. Razgrajujejo betalaktamski obroč penicilinov, cefalosporinov in monobaktamov, zato je bakterija na te antibiotike odporna. Bakterije z ESBL lahko pacienta le kolonizirajo: naseljujejo kožo in sluznice. Rezervoar so prebavila (Gagič, 2009).

Zelo pomemben pri prenosu bolnišničnih okužb je rezervoar, kjer se mikroorganizmi zadržujejo in razmnožujejo. Za prenos bolnišničnih okužb so pomembne poti prenosa. Kar v 90%  je pot prenosa bolnišničnih okužb preko rok, v 9% je prenos preko predmetov in v 1% je prenos preko zraka. Vsaka okužba mora imeti vstopno mesto v organizem, to so lahko dihala, koža, kri, prebavila. Mikroorganizmi imajo sposobnost, da tudi izstopijo iz organizma, največkrat je to preko telesnih izločkov. Okužba nastane, ko se v človeku mikroorganizmi razmnožujejo, kar povzroči imunski odgovor organizma proti povzročitelju (Gagič, 2009).

K dejavnikom, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti pacienta različnimi invazivnimi posegom, štejemo operativne posege, urinski kateter, žilni kateter, umetno predihavanje, kirurški in drugi invazivni posegi v telo, vsadki, protimikrobna zdravila, citostatiki, imunosupresivi, diagnostičnoterapevtski in negovalni postopki, kot so vstavljeni dreni, sonde, sapnični tubusi, izvajanje aspiracije (Kramar, 2013).

 

 Reševanje problema

Preprečevanje okužb temelji na štirih glavnih ukrepih: zmanjševanje občutljivosti pacientov, dejavnikov tveganja (npr. zdravljenje diabetesa, skrajševanje trajanja invazivnih postopkov), zmanjšanje števila mikroorganizmov (razkuževanje, sterilizacija, antibiotična profilaksa), zmanjševanje možnosti prenosa (izolacijski ukrepi). Pravne podlage za izvajanje ukrepov preprečevanja prenosa okužb v saki zdravstveni dejavnosti so opredeljene v Zakonu o nalezljivih boleznih in Pravilniku o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb (Kramar, 2013).

Najpomembnejši ukrep pri preprečevanju okužb je pravilna higiena rok. Izolacija je skupek ukrepov, s katerimi  v bolnišnici preprečujemo širjenje mikroorganizmov in z mikroorganizmi povzročenih bolezni med bolniki, zaposlenimi, obiskovalci.

Standardni ukrepi izolacije so:

  • Higiena rok,
  • Uporaba zaščitnih rokavic,
  • Uporaba maske in zaščite za oči, ali obraz,
  • Uporaba zaščitnega predpasnika ali zaščitnega plašča,
  • Čiščenje in razkuževanje površin in opreme,
  • Pravilno odlaganje ostrih predmetov,
  • Pravilno rokovanje z bolniških perilom in prevoz bolniškega perila,
  • Ustrezen prevoz in premeščanje bolnika (čim več preiskav in terapevtskih posegov opravimo v sobi bolnika),
  • Osveščanje obiskovalcev, omejeno število obiskovalcev
  • Pravilno rokovanje z odpadki (Ahec, 2012).

[wp_ad_camp_1]

Kritično mnenje

V intenzivni internistični terapiji medicinske sestre zelo natančno spremljajo navodila za preprečevanje bolnišničnih okužb. Veliko poudarjajo higieno rok, o kontaktnih izolacijah opozarjajo zdravnike, radiološke inženirje, osebje čistilnega servisa in tudi med sabo. Uporabljajo vsa sredstva v kontaktni izolaciji, ki so opredeljena v standardu. Nočne omarice, obposteljne mizice, ograje in stranice bolniške postelje, stojalo za infuzije, kable od aparatur in delovne pulte redno razkužujejo z razkužilom za površine. Na tasah pri postelji so pripravljeni kontejnerji za ostre predmete, razkužila za roke, mila in losjoni za telo za bolnika in živosrebrni termometer. Vsi predmeti, ki pridejo v stik s kontaktno izolacijo, tam ostanejo ali jih zavržemo. Izvajajo nadzorne brise pri vseh sprejetih pacientih, razen če ti niso sprejeti z oddelka, kjer so bili že brisani.

Literatura

Ahec L, Pristavec T. Preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb v okviru akreditacije v Splošni bolnišnici Jesenice. In: Bahun M, Kramar Z, Skela Savič B,eds. Trajnostni razvoj na področju kakovosti in varnosti – povezava med akreditacijo in varno ter kakovostno obravnavo pacientov: zbornik prispevkov, Kranjska Gora, 20. in 21. September 2012. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice; 2012: 61-64.

Gagič R. Preprečevanje bolnišničnih okužb v intenzivni terapiji in vloga medicinske sestre: [diplomsko delo]. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede;2009.

Kramar Z. Bolnišnične okužbe. In: Pivač S, eds. Izbrane intervencije zdravstvene nege – teoretične in praktične osnove za visokošolski študij zdravstvene nege. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice;2013:32-39.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja