Monitoring

Kaj je to monitoring:

Monitoring je kontrola z elektronskimi aparati v intenzivni negi in je v današnjem času že potrebno dopolnilo za neposredno opazovanje bolnikovih vitalnih funkcij (Dragonja, 1972).

Na monitorju so prikazane naslednje vitalne funkcije:

EKG

Elektrokardiogram je grafični zapis električnih napetosti (aktivnosti) srčne mišice (Pocajt, 2001).

Elektrode se postavijo po naslednjih pravilih:

D1 – desna roka in leva roka

D2 – desna roka in leva noga

D3 – leva roka in leva noga

AVR – desna roka

AVL – leva roka

AVF – leva noga (Pocajt, 2001).

PRITISK-RR

Normalne vrednosti RR so odvisne od starosti, spola in konstitucije. Na tlak vplivajo še mirovanje, spanje, aktivnost, lega telesa, psihično stanje… RR je pri ženskah nekoliko nižji kot pri moških. Srednje vrednosti:

•          dojenčki: 75/50 mmHg

•          šolski otroci: 95/60 mmHg

•          odrasli: od 110 – 140/60 -90 mmHg (Klasinc, 2009).

PULZ-HR

Pulz je utripanje perifernih arterij in je kazalo delovanja srca in žilne stene. Utripanje arterije otipamo z blazinicami prstov.

Normalne vrednosti so odvisne od starosti:

novorojenčki: okoli 140 /min

otroci:  do 2. leta – 120 /min, v 4. letu – 100/min, v 10. letu – 90 /min, v 14. letu – 85/min

odrasli: moški – od 60 – 70 /min, ženske 70 – 75 /min (Klasinc, 2009).

Mesta za tipanje pulza so: vratna arterija (a. carotis), koželjnična arterija (zapestje; a radialis), arterija na notranji strani nadlahti (a. brachialis), senčnična arterija (a. temporalis), stegenska arterija (a. femoralis), podkolenska arterija (a. poplitea), arterija na hrbtišču stopala (a. dorsalis pedis) (Klasinc, 2009).

 

DIHANJE

Dihanje je izmenjava plinov med zunanjim zrakom in krvjo. Dogaja je s v pljučnih mešičkih. Dihalni center je v možganih, v podaljšanem hrbtnem mozgu. Ta pošilja dražljaj dihalnim mišicam, ki omogočajo gibanje prsnega koša, ta pa ventilacijo (predihanje), prezračevanje pljuč. Normalno dihanje strokovno poimenujemo evpneja (Klasinc, 2009)..

Vrednosti dihanja:

novorojenčki: 40 – 44 vdihov in izdihov / min

otroci: 25 – 30 vdihov in izdihov / min

odrasli: 16 – 18 vdihov in izdihov / min (Klasinc, 2009).

 

TEMPERATURA

Normotermija: 36°C – 37,2°C

Hipotermija: pod 36°C

Hipertermija: 37,1 °C – 40°C (Klasinc, 2009).

 

PULZNA OKSIMETRIJA SpO2

Pri zdravem človeku, bo normalna odčitana vrednost saturacije (SaO2) med 97% – 99%. Pri ljudeh z normalno vrednostjo hemoglobina je vrednost  95% klinično še vedno sprejemljiva, kar je pod to mejo je potrebno zdravljenje (Klasinc, 2009).

 

Problem z vidika zdravstvene nege:

Vrste vitalnih parametrov, ki se hitro spreminjajo, ne moremo nepretrgoma kontrolirati brez dobre monitorske aparature, ki nam zdržema kaže merilne vrednosti in nas takoj opozori na kritično situacijo z nevarnimi mejnimi vrednostmi. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je osebni kontakt z bolnikom nepogrešljiv in odločilne važnosti, da lahko nevarne situacije pravočasno opazimo, objektivno presodimo in ternu primerno hitro ukrepamo (Dragonja, 1972).

[wp_ad_camp_1]

Kritično mnenje:

Menim, da je na kliniki Golnik, natančneje na oddelku za intenzivno nego in terapijo za paciente, ki so na monitorjih dobro poskrbljeno. Nekaterim se VF merijo na vsako uro in pri tem so zelo natančni, pri ostalih pacientih pri merjenju VF  pa je prav tako prisotna natančnost. Ob morebitnih življensko ogroženih VF to vse vidijo na monitorjih ki jih imajo, opozorilo se sproži z glasnim piskanjem.

 

Literatura:

Dragonja Š. Elektronsko nadzorovanje v intenzivni negi. Obzor Zdr N. 1972; 6: 214-222

Klasinc M., Rozman M., Kisner N., Verčko Pernat S. (2006). Zdravstvena nega 1. Maribor: založba Pivec

Pocajt M., Širca A. (2001). Anatomija in fiziologija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja