Zavedanje vseh zaposlenih o pomembnosti pravilnega rokovanja z odpadki vodi k končnemu cilju, ki mora biti skupen vsem. Naš cilj je kakovostna oskrba in zdravstvena nega pacienta, varno delo za zaposlene in skrb za širše okolje.
Odpadki, ki nastajajo v zdravstveni dejavnosti zaradi načina nastajanja, lastnosti in količin zahtevajo poseben način ravnanja. Upravljanje z odpadki v zdravstvu se nanaša na ravnanje v ustanovi, kjer odpadki nastajajo in na način ravnanja z odpadki po tem, ko ustanovo zapustijo.
Vsi, ki rokujejo z odpadki morajo biti primerno zaščiteni in izobraženi glede pomembnosti pravilnega dela z odpadki. Razvrščanje odpadkov na mestu nastanka, transport, skladiščenje in končna obdelava so pomembni za obvladovanje bolnišničnih okužb v ustanovi, kjer nastajajo in tudi potem, ko ustanovo zapustijo, zaradi dejstva, da nepravilno ravnanje lahko predstavlja vir okužb (Ahec, 2010).
REŠEVANJE PROBLEMA
Odpadke delimo glede njihove sestave in možne nevarnosti v več vrst;
– komunalni odpadki
– patološki odpadki
– infektivni odpadki
– ostri predmeti
– farmacevtski odpadki
– nevarni kemični odpadki
– doze pod pritiskom
– radioaktivni odpadki
Zbiranje in ločevanje odpadkov se izvaja na mestu nastanka. Embalaža je določena za vsako vrsto odpadkov. Embalaža mora nedvoumno označevati vrsto posebnih odpadkov. Vreče iz plastičnih materialov za enkratno uporabo morajo biti dovolj močne, da so odporne proti poškodbami in nepropustne za tekočine (Komisija za preprečevanje bolnišničnih okužb, 2000).
V SBJ nastajajo štiri vrste odpadkov in ostankov; nevarni, nenevarni, mešani komunalni odpadki in ostanki primerni za ponovno predelavo.
[wp_ad_camp_1]
Črne vreče- vanje odlagamo mešane komunalne odpadke ter vse ostale odpadke, ki ne sodijo med infektivne. Tudi v sobah z izolacijo se komunalni odpadki zbirajo v črno vrečo.
Rumene vreče- za zbiranje infektivnih odpadkov v izolacijskih sobah, v prevezovalnicah, na prevezovalnih vozičkih, ter tam kjer lahko nastanejo infektivni odpadki.
Kot infektivni odpadek smatramo tistega, ki vsebuje patogene agense v zadostni količini, da povzročijo obolenje. Mednje uvrščamo: kri in krvave telesne tekočine, krvav ali gnojen obvezilni material, materiale ali predmete za enkratno uporabo, ki so prišli v stik z bolnikom z določeno okužbo- bolnik v izolaciji (MRSA, HIV, AIDS, HEPATITIS C…), oblačila, rokavice in drug higienski pribor kontaminiran s krvjo (Kalan, 2005).
KRITIČNO MENENJE
Menim, da je za pravilno ločevanje odpadkov v Splošni bolnišnici Jesenice na oddelku za zdravstveno nego dobro poskrbljeno, napake se pojavljajo med študenti, ki še niso tako vešči pri svojem delu, trenutek nezbranosti in zgodi se napaka, ki nas lahko stane hudega prenosa okužbe. Transport je dokaj dobro zagotovljen in reden, občasno pa se naredi, da se v sanitarnem izlivu, kjer zbirajo odpadke za transport zgodi, da se v dopoldanskem času nakopiči veliko število vreč, prostor tako izgleda neurejen in možnost okužbe se tako veča, saj se plastificirane vreče na ploščicah lahko poškodujejo. Osebje stopa čez vreče, ko hodi na toaleto in hitro se lahko zgodi poškodba vreče. Vreč je na oddelku vedno dovolj, prav tako pa vozičkov. Medicinske sestre dobro skrbijo za ločevanje odpadkov, saj imajo tudi notranji nadzor higieničarke.
4 VIRI
1- Ahec L., Upravljanje z odpadki v zdravstvu – primer dobre prakse v Splošni bolnišnici Jesenice, zbornica zveze 2010.
2- Komisija za preprečevanje bolnišničnih okužb v Kliničnem centru, 2000 (dostopno na; http://www.kclj.si/spobo/odpadki.pdf ).
3- Kalan T., gospodarjenje z odpadki v Splošni bolnišnici Jesenice, 2005, Univerza v Mariboru.