Na kratko o prehrani pri sladkorni bolezni tipa 2

DVA TIPA DIABETESA

TIP1
Diabetes tip 1 je inzulinsko odvisna avto imunska bolezen, pri kateri so uničene beta celice trebušne slinavke. Zato pri takih bolnikih trebušna slinavka proizvaja malo ali sploh ne proizvaja inzulina. Bolniki najpogosteje obolevajo pred 30 letom starosti, vendar znatno pogosteje v ranem otroštvu in po tem se razlikuje od diabetesa tip 2, za katerega smo krivi sami.

Simptomi: Žeje in suha usta, utrujenost in pomanjkanje energije, stalna lakota in želja po sladki hrani, nagla izguba teže, pogoste infekcije.

TIP2
Diabetes tip 2 je v glavnem povezan z debelostjo in z premalo telesno aktivnostjo. Čeprav pri takšnih bolnikih trebušna slinavka proizvaja inzulin so celice nanj odporne, posledica je enaka, kot pri diabetesu tip 1, ker sladkor ostaja v krvi in ne vstopi v celice.

Simptomi: Stalna žeja in povečano uriniranje, mravljinci v rokah in nogah, poslabšanje vida, srbeča koža, spremembe na dlesnih.
Reševanje problema s področja ZN

Sodobna prehranska priporočila za sladkorne bolnike so skoraj enaka smernicam zdrave prehrane. Razlikujejo se le po izbiri ogljikohidratnih (OH) živil – priporočljiva so tista, ki povzročijo čim manjši porast glukoze v krvi. Ogljikohidratna (OH) živila v prehrani ocenjujemo po hitrosti njihove prebavljivosti in prehajanja glukoze iz prebavil v krvni obtok. Merilo za oceno živila je glikemični indeks.

Služi le usmeritveno pri izbiri ustreznih živil. Živila z nižjim glikemičnim indeksom so za prehrano sladkornega bolnika primernejša. Visok indeks imajo: Bel kruh, med, koruzni kosmiči, pire krompir iz kosmičev,…Srednje velik indeks: Riž, krompir, testenine, banana, pomaranča,….Nizek indeks: Jogurt, leča, fižol, soja in fruktoza.Na indeks vpliva tudi «odporni škrob« (tisti, ki se ne prebavi v tankem črevesu in pride v debelo črevo). Primeri živil z odpornim škrobom so: Testenine, cela zrna žit, hladen krompir in stročnice. Živila s hitro razpoložljivo glukozo pa so npr. riževi ali koruzni kosmiči in za sladkornega bolnika niso primerna. Delež prehranskih vlaknin v prehrani sladkornih bolnikov je treba večini močno povečati, in sicer predvsem količine sadja, zelenjave in stročnic.

Da bi prehrana diabetikov bila uravnotežena, bi morala vsebovati od 50 do 60 odstotkov ogljikovih hidratov, 30 odstotkov maščob in 20 odstotkov proteinov. Potrebni so 3 glavni obroki in 2-3 vmesni obroki. Za diabetike je zelo pomembno, da se držijo nekaterih osnovnih načel prehrane, katero jim predpiše zdravnik. Ni dobro, da se v enem obroku poje preveč hrane, temveč mora hrana biti razporejena na najmanj tri glavne obroke in 2-3 vmesne obroke.

[wp_ad_camp_1]

Piramida zdravih živil za diabetike je sestavljena iz 6 skupin. V prvi so žitarice, kar pomeni črni in integralni kruh, graham, rž, koruza in rjavi riž. Sledi zelenjava in sicer blitva, špinača, brokoli, cvetača, melancani, fižol, grah, leča, čebula, zelena solata…

Od sadja so tu jabolka, pomaranče, slive in ostalo sadje, ki vsebuje manj sladkorja. Mleko in mlečni proizvodi morajo vsebovati minimalno maščob, od mesa pa se mora na jedilniku diabetikov najti piščanec in puran brez kože, mlado goveje meso in riba. Od maščob je najbolje uporabljati olivno olje, poudarjajo strokovnjaki. Da bi prehrana diabetikov bila uravnotežena, bi morala vsebovati od 50 do 60 odstotkov ogljikovih hidratov, 30 odstotkov maščob in 20 odstotkov proteinov

VIRI IN LITERATURA:

F. Beigot, Sladkorna bolezen in prehrana, (http://www.ambulanta-selnica.si/drobtinice/sladkorna-bolezen-in-prehrana.pdf) dostopno dne 18.4.2013
http://www.diabetes-zveza.si/sl/web/contributions/143 (dostopno dne 18.4.2013)
J. Kranjc, Prehrana pri sladkorni bolezni, Diplomsko delo, Fakulteta za zdravstvene vede Maribor, Maribor 2010
4.M. Medvešček, Načela diete za sladkorno bolezen, Obzornik zdravstven nege, 1998, stran 35-47

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja