Diabetično stopalo

Skupina sindromov, pri katerih nevropatija, ishemija in infekcija pripeljejo do destrukcije tkiva, kar ima za končno posledico zbolevnost in lahko amputacijo. Preprečevanje gangrene in zmanjšanje števila amputacij spodnje okončine sodita med temeljne cilje dobrega zdravljenja sladkornih bolnikov. Pomembno je zgodnje odkrivanje ogroženih bolnikov. Zgolj pregledovanje tistih bolnikov, ki sami navajajo težave, ne zadostuje.

Preventiva razjed

  • vzgoja bolnikov, svojcev in zdravstvenega osebja
  • pravilna nega nog – medicinska pedikura
  • pravilna obutev
  • pravočasno odkrivanje ogroženih bolnikov – presejalni test za diabetično stopalo

(Urbančin, Slak, 2009)

 

  1. Reševanje problema s področja ZN

Presejalni test za diabetično stopalo

Test, ki ga nameravamo izvajati množično, mora biti enostaven, kratek, zanesljiv in dobro ponovljiv. Test ne sme biti samemu sebi namen, ampak mu morajo slediti ustrezni ukrepi.

Vodenje dokumentacije: v bolnikovem kartonu, nujno pa tudi na elektronskem mediju, da so podatki dostopni za analizo.

Preberi več o Diabetično stopalo

Na kratko o prehrani pri sladkorni bolezni tipa 2

DVA TIPA DIABETESA

TIP1
Diabetes tip 1 je inzulinsko odvisna avto imunska bolezen, pri kateri so uničene beta celice trebušne slinavke. Zato pri takih bolnikih trebušna slinavka proizvaja malo ali sploh ne proizvaja inzulina. Bolniki najpogosteje obolevajo pred 30 letom starosti, vendar znatno pogosteje v ranem otroštvu in po tem se razlikuje od diabetesa tip 2, za katerega smo krivi sami.

Simptomi: Žeje in suha usta, utrujenost in pomanjkanje energije, stalna lakota in želja po sladki hrani, nagla izguba teže, pogoste infekcije.

TIP2
Diabetes tip 2 je v glavnem povezan z debelostjo in z premalo telesno aktivnostjo. Čeprav pri takšnih bolnikih trebušna slinavka proizvaja inzulin so celice nanj odporne, posledica je enaka, kot pri diabetesu tip 1, ker sladkor ostaja v krvi in ne vstopi v celice. Preberi več o Na kratko o prehrani pri sladkorni bolezni tipa 2

Na kratko o sladkorni bolezni

Po nekaterih ocenah ima sladkorno bolezen že vsak peti človek, starejši od petinšestdeset let. Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus je stanje kronično zvečanega  krvnega sladkorja ( glukoze ). Normalna vrednost glukoze v krvi zjutraj na tešče znaša od 3, 6 do 6, 1 mmol / l krvi. Ta nastane zaradi pomanjkanja insulina, ki ga lahko spremlja zmanjšana občutljivost organizma nanj. Posledica je motnja presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Bolezen se kaže z značilnimi težavami, ki so posledica zvečanega krvnega sladkorja (obilno mokrenje, žeja, hujšanje, oslabelost, itd. ). Posledica bolezni so za sladkorno bolezen značilna okvara malih žil (oči in ledvice), velikih žil odvodnic (arterioskleroza) in okvara živcev (Bohnec, Klavs, Tomažin Šporar, Krašovec, Žargaj, 2006 ) .

Kapilarna kri je mešanica venske, arterijske kapilarne krvi ter medcelične in celične tekočine. Sestava vzorca krvi je odvisna od pretoka krvi v podkožju in v trenutku odvzema krvi. Kapilarni odvzem izvajamo z vbodom v kožo z ( mikro ) lanceto ali in prestrezanjem kaplijice krvi v namenski mikrozbiralnik, na ploščico ( mikrokiveto ), kapilarno cevko-pipeto, na objektno stekelce ali na testni trak ( Veber Mežik, Kalender Smajlovič, Pivač, Romih, 2010 ) Preberi več o Na kratko o sladkorni bolezni

Hipoglikemija

V biokemičnem smislu je hipoglikemija stanje nizke koncentracije glukoze v krvi, v kliničnem pa kompleksna slika simptomov in znakov adrenergične aktivacije oziroma nevroglikopenije ob nizki koncentraciji glukoze v krvi. Potrdimo jo z meritvijo glukoze v plazmi < 3,5 mmol/l (Medveščak, 2015).

Običajno nastopijo motnje počutja pri vrednostih pod 3 mmol/l, pod 1 mmol/l pa bolnik izgubi zavest. Hipoglikemija predstavlja življenjsko nevaren zaplet pri bolniku, ki se zdravi z inzulinom ali s peroralnimi antidiabetiki, ki spodbujajo izločanje inzulina. Je do 10-krat pogostejša pri sladkornih bolnikih tipa 1 kot pri sladkornih bolnikih tipa 2 (Žmavc, 2012).

REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE

ADRENERGIČNI ZNAKI

Prvi simptomi in znaki hipoglikemije so odraz izločanja hormona adrenalina in aktivacije avtonomnega živčnega sistema (adrenergični ali avtonomni odgovor). Oba odziva vzpodbujata razgrajevanje vskladiščenega glikogena v jetrih in na ta način zvišata raven glukoze v krvi. Prvih znakov hipoglikemije, kot so: lahkota, bledica, strah, drgetanje, slabost bolnik velikokrat ne zazna. Bolj očitne znake, kot so tresenje rok, tahikardija, nemoč in vznemirjenost pa povzroči ravno hormon adrenalin. Adrenergični znaki so bolj očitni, kadar je padec glukoze v krvi hiter (Klavs, 2006). Preberi več o Hipoglikemija

Sheme uporabe različnih inzulinov

Insulin je beljakovina, zato ga tisti, ki si z njim zdravijo sladkorno bolezen, ne morejo zaužiti, ker bi ga prebavni sokovi razgradili. Zato se insulin aplicira v podkožje, v veno ali mišico. Insulin se razlikujejo po kinetiki glede na začetek, vrh in konec delovanja. Poznamo tako imenovane bazalne (srednje dolgo in dolgo delujoče), prandialne (ultrakratko in kratko delujoče) in dvofazne insuline. Po sestavi molekule ločimo humane insuline in njihove analoge. Humani insulin se imenuje zato, ker je njegova molekula identična z molekulo človeškega insulina. Analogi so humanim insulinom podobni, ne pa tudi  enaki in imajo drugačne farmakokinetične in farmakodinamične lastnosti kot humani insulini (Bahun, 2010).

 

  1. Sheme uporabe različnih insulinov

Normalnotrebušma slinavka trajno izloča določeno (bazalno) količino insulina, ki krije osnovne presnovne potrebe organizma. Ob obrokih hrane, je potrebno vbrizgati (paradialno) količino insulina za uravnavanje postprandialne glikemije. Najoptimalnejša je kombinacija tistih vrst insulinov, velikosti in številaodmerkov ter časa injiciranja, ki oponaša fiziološko dinamiko insulinemije. V zdravljenju z insulinom uporabljamo praviloma kombinacije kratko delujočega (prandialnega) insrednjedolgo- ali dolgodelujočega (bazalnega) insulina v enem do več odmerkov na dan ali pa dvofazne insuline 1- do 3- krat-krat na dan. Preberi več o Sheme uporabe različnih inzulinov

Aplikacija inzulina

  1. Identifikacija/opredelitev problema s področja ZN:

Pri zdravih ljudeh trebušna slinavka sama skrbi za primerno urejenost glukoze v krvi, ki je pomembna za delovanje možganov in drugih organov. Sladkorni bolnik pa glukozo v krvi uravnava z vrsto in količino zaužite hrane, s telesno aktivnostjo ter z vrsto in količino inzulina, ki si ga aplicira. Potrebna je redna kontrola glukoze v krvi. Vsak bolnik pa mora znati tudi brati rezultate in na njih tudi ukrepati. Sladkorna bolezen se zdravi z inzulinom (poznamo kratkodelujoči in dolgodelujoči inzulin), ki ga apliciramo subkutano (v podkožje).

-Hiperglikemija se pokaže z utrujenostjo, žejo, zaspanostjo, suho kožo in sluznicami ter zadahu po acetonu. Bolniku damo tekočino brez sladkorja in mu injiciramo inzulin, nato izmerimo vitalne funkcije. O hiperglikemiji govorimo, ko vrednost sladkorja preseže mejo 12 mmol/L. Hiperglikemija je škodljiva, ker se iz nje lahko razvije t.i. diabetična koma. Ta lahko predstavlja življenjsko nevarno situacijo, ko bolniki izgubijo zavest.

Hipoglikemijo prepoznamo po lakoti, tresenju, bledici, znojenju, razdražljivosti, utrujenosti, hitrem utripanju srca, bolečinah v trebuhu, glavobolu ter po motnjah vida. V takem primeru ukrepamo tako, da bolnika posedemo na stol,  ter mu damo kocko sladkorja, ko pa si malo opomore pa mu damo ogljikove hidrate (kruh, mleko, jabolko). Če pa je bolnik v nezavesti, ga damo na desni bok, apliciramo glukagon ter pokličemo NMP. V najhujših primerih hipoglikemija lahko povzroči nezavest. Večina ljudi ima težave, ko krvni sladkor pade pod 3,5 mmol/L. Vzroki za hipoglikemijo so izpuščen obrok, naporna ali dolgotrajna telesna vadba in pitje alkoholnih pijač. Vse izredne dogodke ( hipoglikemije ob telesni dejavnosti, hiperglikemije ob dietnih prekrških…) je pametno sproti zapisovati v dnevnik. Na podlagi pridobljenih izkušenj bolnik lahko napreduje v znanju samovodenja sladkorne bolezni Preberi več o Aplikacija inzulina

Diabetična noga

Sladkorni bolniki vedo, da morajo veliko pozornosti nameniti svojim nogam.


KAJ POMENI IZRAZ »DIABETIČNA NOGA«?                  

Šibka točka vsakega sladkornega bolnika so noge, ki so vsakodnevno izpostavljene različnim dejavnikom. Na nogah ni videti nobenih vidnih sprememb, zato bolniki niso pozorni na spremembe občutenja bolečine in temperature, ki se pojavijo. Noge in stopala diabetikov potrebujejo veliko skrb in pozornost, saj neozdravljivi zapleti sladkorne bolezni, kot so okvare živcev na okončinah, slabša prekrvavitev in slabša sposobnost celjenja poškodb, v skrajnem primeru privedejo do izgube dela in cele okončine.

Z izrazom »diabetična noga« opisujemo skupino sindromov, pri katerih okvara živčnega sistema, slaba prekrvavitev in poškodbe z okužbo povzročijo razkroj tkiva in razjede na nogah. Temu lahko sledi gangrena in izguba okončine, ki sta zelo huda zapleta sladkorne bolezni.

Hude zaplete (gangrena in izguba okončine) sladkorne bolezni lahko preprečimo z zgodnjim odkrivanjem diabetične noge in z ustrezno nego ter pregledovanjem stopal in nog. Preberi več o Diabetična noga