- Identifikacija/opredelitev problema s področja ZN:
Pri zdravih ljudeh trebušna slinavka sama skrbi za primerno urejenost glukoze v krvi, ki je pomembna za delovanje možganov in drugih organov. Sladkorni bolnik pa glukozo v krvi uravnava z vrsto in količino zaužite hrane, s telesno aktivnostjo ter z vrsto in količino inzulina, ki si ga aplicira. Potrebna je redna kontrola glukoze v krvi. Vsak bolnik pa mora znati tudi brati rezultate in na njih tudi ukrepati. Sladkorna bolezen se zdravi z inzulinom (poznamo kratkodelujoči in dolgodelujoči inzulin), ki ga apliciramo subkutano (v podkožje).
-Hiperglikemija se pokaže z utrujenostjo, žejo, zaspanostjo, suho kožo in sluznicami ter zadahu po acetonu. Bolniku damo tekočino brez sladkorja in mu injiciramo inzulin, nato izmerimo vitalne funkcije. O hiperglikemiji govorimo, ko vrednost sladkorja preseže mejo 12 mmol/L. Hiperglikemija je škodljiva, ker se iz nje lahko razvije t.i. diabetična koma. Ta lahko predstavlja življenjsko nevarno situacijo, ko bolniki izgubijo zavest.
–Hipoglikemijo prepoznamo po lakoti, tresenju, bledici, znojenju, razdražljivosti, utrujenosti, hitrem utripanju srca, bolečinah v trebuhu, glavobolu ter po motnjah vida. V takem primeru ukrepamo tako, da bolnika posedemo na stol, ter mu damo kocko sladkorja, ko pa si malo opomore pa mu damo ogljikove hidrate (kruh, mleko, jabolko). Če pa je bolnik v nezavesti, ga damo na desni bok, apliciramo glukagon ter pokličemo NMP. V najhujših primerih hipoglikemija lahko povzroči nezavest. Večina ljudi ima težave, ko krvni sladkor pade pod 3,5 mmol/L. Vzroki za hipoglikemijo so izpuščen obrok, naporna ali dolgotrajna telesna vadba in pitje alkoholnih pijač. Vse izredne dogodke ( hipoglikemije ob telesni dejavnosti, hiperglikemije ob dietnih prekrških…) je pametno sproti zapisovati v dnevnik. Na podlagi pridobljenih izkušenj bolnik lahko napreduje v znanju samovodenja sladkorne bolezni Preberi več o Aplikacija inzulina