IDENTIFIKACIJA PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE
V biokemičnem smislu je hipoglikemija stanje nizke koncentracije glukoze v krvi, v kliničnem pa kompleksna slika simptomov in znakov adrenergične aktivacije oziroma nevroglikopenije ob nizki koncentraciji glukoze v krvi. Potrdimo jo z meritvijo glukoze v plazmi < 3,5 mmol/l (Medveščak, 2015).
Običajno nastopijo motnje počutja pri vrednostih pod 3 mmol/l, pod 1 mmol/l pa bolnik izgubi zavest. Hipoglikemija predstavlja življenjsko nevaren zaplet pri bolniku, ki se zdravi z inzulinom ali s peroralnimi antidiabetiki, ki spodbujajo izločanje inzulina. Je do 10-krat pogostejša pri sladkornih bolnikih tipa 1 kot pri sladkornih bolnikih tipa 2 (Žmavc, 2012).
REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE
ADRENERGIČNI ZNAKI
Prvi simptomi in znaki hipoglikemije so odraz izločanja hormona adrenalina in aktivacije avtonomnega živčnega sistema (adrenergični ali avtonomni odgovor). Oba odziva vzpodbujata razgrajevanje vskladiščenega glikogena v jetrih in na ta način zvišata raven glukoze v krvi. Prvih znakov hipoglikemije, kot so: lahkota, bledica, strah, drgetanje, slabost bolnik velikokrat ne zazna. Bolj očitne znake, kot so tresenje rok, tahikardija, nemoč in vznemirjenost pa povzroči ravno hormon adrenalin. Adrenergični znaki so bolj očitni, kadar je padec glukoze v krvi hiter (Klavs, 2006). Preberi več o Hipoglikemija