Oznaka: zapleti sladkorne bolezni

Posledice sladkorne bolezni

Sladkorna bolezen je kronično stanje povišanega sladkorja v krvi. Diabetes se kaže s poliurijo, polidipsijo, utrujenostjo in lahko tudi hujšanjem. Delimo jo v dva tipa:

  • Sladkorna bolezen tipa 1: to so večinoma mlajši bolniki, ki so odvisni od terapije z inzulinom,
  • Sladkorna bolezen tipa 1: to so starejši bolniki, pri katerih je odkrit povišan krvni sladkor pri rutinskih pregledih (b.l.).

Ljudje, katerim je odkrita sladkorna bolezen potrebujejo veliko izobraževanja in vzgoje, da lahko »vodijo« svojo bolezen in z njo tudi živijo. Če se udeležujejo zdravstvene šole in upoštevajo navodila zdravstvenih delavcev se lahko izognejo posledicam, ki jih prinaša ta zahrbtna bolezen (Starc, 2003).

Zapletov, ki nastanejo ob neupoštevanju navodil je veliko. Delimo jih na zgodnje ( hipoglikemija) in pozne ( mikroangiopatija in makroangiopatija) (Tanšek, b.l.).

Hipoglikemija je najpogostejši zaplet pri sladkorni bolezni in o njej govorimo, ko raven sladkorja apde pod 3,5 mmol/l. Ko nastopi hipoglikemija so bolniki lačni, se tresejo, potijo, so zaspani, lahko nastopi glavobol ali motnje vida (Bratina, b.l.).

Mikroangiopatija to so spremembe na malih živcih ( ledvice, oči in živčevje). Preberi več o Posledice sladkorne bolezni

Hipoglikemija

IDENTIFIKACIJA PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE

V biokemičnem smislu je hipoglikemija stanje nizke koncentracije glukoze v krvi, v kliničnem pa kompleksna slika simptomov in znakov adrenergične aktivacije oziroma nevroglikopenije ob nizki koncentraciji glukoze v krvi. Potrdimo jo z meritvijo glukoze v plazmi < 3,5 mmol/l (Medveščak, 2015).

Običajno nastopijo motnje počutja pri vrednostih pod 3 mmol/l, pod 1 mmol/l pa bolnik izgubi zavest. Hipoglikemija predstavlja življenjsko nevaren zaplet pri bolniku, ki se zdravi z inzulinom ali s peroralnimi antidiabetiki, ki spodbujajo izločanje inzulina. Je do 10-krat pogostejša pri sladkornih bolnikih tipa 1 kot pri sladkornih bolnikih tipa 2 (Žmavc, 2012).

 

REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE

ADRENERGIČNI ZNAKI

Prvi simptomi in znaki hipoglikemije so odraz izločanja hormona adrenalina in aktivacije avtonomnega živčnega sistema (adrenergični ali avtonomni odgovor). Oba odziva vzpodbujata razgrajevanje vskladiščenega glikogena v jetrih in na ta način zvišata raven glukoze v krvi. Prvih znakov hipoglikemije, kot so: lahkota, bledica, strah, drgetanje, slabost bolnik velikokrat ne zazna. Bolj očitne znake, kot so tresenje rok, tahikardija, nemoč in vznemirjenost pa povzroči ravno hormon adrenalin. Adrenergični znaki so bolj očitni, kadar je padec glukoze v krvi hiter (Klavs, 2006). Preberi več o Hipoglikemija