IDENTIFIKACIJA PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE
V biokemičnem smislu je hipoglikemija stanje nizke koncentracije glukoze v krvi, v kliničnem pa kompleksna slika simptomov in znakov adrenergične aktivacije oziroma nevroglikopenije ob nizki koncentraciji glukoze v krvi. Potrdimo jo z meritvijo glukoze v plazmi < 3,5 mmol/l (Medveščak, 2015).
Običajno nastopijo motnje počutja pri vrednostih pod 3 mmol/l, pod 1 mmol/l pa bolnik izgubi zavest. Hipoglikemija predstavlja življenjsko nevaren zaplet pri bolniku, ki se zdravi z inzulinom ali s peroralnimi antidiabetiki, ki spodbujajo izločanje inzulina. Je do 10-krat pogostejša pri sladkornih bolnikih tipa 1 kot pri sladkornih bolnikih tipa 2 (Žmavc, 2012).
REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE
ADRENERGIČNI ZNAKI
Prvi simptomi in znaki hipoglikemije so odraz izločanja hormona adrenalina in aktivacije avtonomnega živčnega sistema (adrenergični ali avtonomni odgovor). Oba odziva vzpodbujata razgrajevanje vskladiščenega glikogena v jetrih in na ta način zvišata raven glukoze v krvi. Prvih znakov hipoglikemije, kot so: lahkota, bledica, strah, drgetanje, slabost bolnik velikokrat ne zazna. Bolj očitne znake, kot so tresenje rok, tahikardija, nemoč in vznemirjenost pa povzroči ravno hormon adrenalin. Adrenergični znaki so bolj očitni, kadar je padec glukoze v krvi hiter (Klavs, 2006).
NEVROGLIKOPENIČNI ZNAKI
Nevroglikopenični znaki so posledica pomanjkanja glukoze v možganih. Kadar jim te primanjkuje se bolnik težko skoncentrira, lahko je zmeden, govori počasi, zatikajoče, lahko tudi nesmiselno. Postane razdražljiv in se čudno vede. Lahko se pojavi glavobol in motnje vida. Motena je fina koordinacija. Naštetim znakom pogosto sledi še mravljinčenje okrog ust, zehanje oz. zaspanost, nato pa še jasno zožanje zavesti. Lahko sledi izguba zavesti in mišični krči. Koncentracija glukoze je ob nastopu nezavesti okoli 1 mmol/l. Ob nadaljnjem padanju koncentracije glukoze v krvi in brez ustrezne pomoči tako stanje vodi v smrt (Klavs, 2006).
NEZAVEDENJE HIPOGLIKEMIJE
Pri nekaterih bolnikih s pogostimi hipoglikemijami se organizem sčasoma lahko »navadi« na nižjo raven glukoze v krvi in tedaj človek simptomov hipoglikemije ne čuti več. Temu pojavu pravimo sindrom nezavedanja hipoglikemije in je lahko zelo ogrožajoč, saj se človek nevarnosti ne zave pravočasno in se huda hipoglikemija z motnjo zavesti lahko razvije v zelo kratkem času ter brez opozorilne faze. Potreben je daljši čas dobrega nadzora nad glukozo v krvi in izogibanje hipoglikemijam, da se opozorilni znaki spet povrnejo. Do takrat tem bolnikom med drugim odsvetujemo vožnjo avtomobila in upravljanje z nevarnimi stroji, saj bi posledice lahko bile katastrofalne (Klavs, 2006).
VZROKI HIPOGLIKEMIJE
- Pri bolnikih, ki se zdravijo z inzulinom:
- Previsok odmerek inzulina (nenamerno ali v samomorilne namene).
- Manjši obrok hrane ob enakem odmerku inzulina.
- Večja telesna aktivnost brez povečanja vnosa ogljikovih hidratov ali zmanjšanja odmerka inzulina.
- Večja absorpcija inzulina z mesta vbrizganja (telesna aktivnost po injekciji, savna, solarij).
- Sočasno zaužitje alkohola ali določenih zdravil (salicilati, blokatorji beta receptorjev, zaviralci monoaminooksidaze) (Žmavc, 2012).
- Pri bolnikih, ki se zdravijo s peroralnimi zdravili:
- Previsok odmerek zdravila (nenamerno ali v samomorilne namene).
- Manjša količina zaužite hrane ali nezadostna absorpcija (inapetenca, bruhanje, driska, sindrom odvisnosti od alkohola, demenca).
- Kopičenje zdravila v telesu (starostniki, ledvično popuščanje).
- Zdravila, ki večajo učinek sulfanilsečnin: etanol, beta blokatorji, zaviralci monoaminooksidaze, bezafibrat, klotrimoksazol, fenilbutazon, sulfinpirazon, klofibrat, kloramfenikol (Žmavc, 2012).
- Hipoglikemija lahko nastopi tudi pri zdravih ljudeh ali bolnikih, ki nimajo sladkorne bolezni:
- Postprandialna hipoglikemija po z glukozo bogatem obroku.
- Alimentarna hipoglikemija pri bolnikih po gastrointestinalni operaciji.
- Funkcionalna (idiopatska) hipoglikemija med stradanjem.
- Hipoglikemija zaradi povečane proizvodnje inzulina v inzulinomu ali izvenpankreatičnih neoplazmah.
- Pomanjkanje regulatornih hormonov (glukagon, glukokortikoidi, rastni hormon).
- Hipoglikemija zaradi odpovedi jeter, ledvic (Žmavc, 2012).
KRTIČNO MNENJE
Hipoglikemija je akutni zaplet sladkorne bolezni, ki lahko pacienta neposredno ogroža. Vzrokov za hipoglikemijo je več, pomembno je da po vsaki hipoglikemiji pacient sam ali ob pomoči zdravstvenih delavcev ugotovi zakaj je prišlo do tega stanja. Le na tak način, lahko ponovitev dogodka v prihodnosti preprečimo in s tem pomembno vplivamo na kakovost pacientovega življenja.
Vloga medicinske sestre se začne že takoj ob obisku pacienta v diabetološki ambulanti, saj mu predstavi znake hipoglikemije ter ukrepe pri njej. Kasneje je vloga medicinske sestre, da prepozna pacienta, ki kaže znaki hipoglikemije ter mu izmeri krvni sladkor. V času opravljanja kliničnega usposabljanja v diabetološki ambulanti, ki sodi pod okrilje Klinike Golnik sem imela možnost spoznati bolnika, ki je imel v krvi znižano vrednost krvnega sladkorja.
Pacient je povedala, da se je počutil, kot ponavadi. Znižano vrednost krvnega sladkorja mu je v kapilarni krvi izmerila medicinska sestra v ambulanti, preden je pacient obiskal zdravnika. Zaradi znižane vrednosti krvnega sladkorja je bolnik zaužil sladkor v obliki gela, zaradi spremljanja vrednosti krvnega sladkorja je potrebno pacientu 15 minut po zaužitju sladkorja ponovno izmeriti krvni sladkor, ter se na podlagi rezultata odločiti o nadaljnjem ukrepanju.
LITERATURA
Klavs J., 2006. Hipoglikemija – preventiva, vzroki, ukrepi – praktični vidiki. In: B. Žargaj (ed.), Sladkorna bolezen: priročnik. Ljubljana: samozaložba. p. 299- 307
Medveščak M. 2015. Hipoglikemija. Dostopno na: http://endodiab.si/wp-content/uploads/sites/2/2015/12/5_Hipoglikemija.pdf, 1.3.2016
Žmavc A. 2012. Hipoglikemija. In: Grmec Š. (ed.), Nujna stanja. 6th ed. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD, p. 72 – 73.