IDENTIFIKACIJA PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE
Pnevmotoraks je prisotnost zraka v plevralnem prostoru. Glede na etiologijo, ga razdelimo v spontani, iatrogeni in travmatski. V nekaterih primerih se zraven pnevmotoraksa lahko pojavi še hemotoraks, to se zgodi, ko pride do poškodb subplevralnih žil pri kolapsu pljuč (Daleay, 2013).
Pnevmotoraks prepoznamo po značilni klinični sliki ali s pomočjo rentgenograma prsnih organov ali drugih slikovnih metod (Sok, 2012).
REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE
TENZIJSKI PNEVMOTORAKS
Tenzijski oz. drugače imenovani tudi ventilni pnevmotoraks nastane, ko intraplevralni pritisk naraste čez atmosferskega. Ventilni ga imenujemo, ker deluje po principu enosmernega ventila, ko ob vdihu zrak prehaja v plevralni prostor, ob izdihu pa ne prehaja nazaj v atmosfero (Daleay, 2013).
To je življenjsko ogrožajoče stanje, saj zaradi zraka ujetega v plevralnem prostoru le-ta ovira dihanje, pritiska na mediastinalne strukture ter negativno vpliva na kardipulmonarno funkcijo (Daleay, 2013).
PRIMARNI SPONTANI PNEVMOTORAKS
Tako, kot pri tenzijskem pnevmotoraksu, se pri primarnem spontanem pnevmotoraksu začne nabirati zrak v intraplevralnem postoru, le da je vzrok drugačen. Pri primarnem spontanem pnevmotoraksu pride do predrtja subplevralnih bul, ki nastanejo na površini pljuč. Razlog za nastanek subplevralnih žil je verjetno razgradnja elastičnih vlaken, povzročena s kajenjem. Z nastankom zračnih bul nastane alveolarni tlak plinov, ki se širi proti hilusu in povzročijo pnevmomediastinum. Zaradi nastanka pnevmomediastenalnega tlaka nastane ruptura mediastenalne parietalne plevre in pnevmotoraks (Daleay, 2013).
SEKUNDARNI SPONTANI PNEVMOTORAKS
Sekundarni spontani pnevmotoraks nastane enako, kot primarni, vendar so pri sekundarnem spontanem pnevmotorasku pljuča klinično obolela. Veliko število bolezni povzroča nastanek sekundarnega spontanega pnevmotoraksa, med katerimi so najpogostejše KOPB, pljučni emfizem, cistična fibroza, astma, pljučnica, karcinom pljuč ali tuberkuloza (Daleay, 2013).
IATROGENI PNEVMOTORAKS
Iatrogeni pnevmotoraks nastane, kot posledica poškodbe ori diagnostičnih ali terapevtskih postopkih, kot so plevralna punkcija, bronhoskopija, biopsije plevre, transtorakalna punkcija, biopsija pljuč, barotravma pri intubiranem pacientu. Iatrogeni pnevmotoraks je dobi ime, ker iatrogeni pomeni medicinsko inducirano oz. da ga je povzročil zdravnik (načeloma nenamerno) (Košnik et. al., 2011).
ZNAKI PNEVMOTORAKSA
Klinični znaki so odvisni od vrste pnevmotoraksa. Najmanj izraziti so pri spontanem pnevmotoraksu, kjer lahko pri bolniku opazimo le blago tahikardijo brez spremljajočnih znakov. Najbolj izrazite znake je opaziti pri tenzijskem pnevmotoraksu (Sok, 2012).
- Povspešeno in oteženo dihanje
- Deviacija sapnika
- Hiperhidroza
- Hipotenzija
- Šibak in hiter pulz
- Cianoza
- Asimetrično dv
[wp_ad_camp_1]
KRITIČNO MNENJE
Pnevmotoraks je stanje, ki lahko pacienta neposredno življenjsko ogroža. Razlogov zakaj pnevmotoraks nastane je več. Lahko nastane, tudi kot posledica bronhoskopije, ko z endoskopom poškodujemo pljuča, ter tako omogočimo prehajanje zraka iz pljuč v prsno votlino. Med opravljanjem klinične prakse v Enoti za endoskopijo dihal in prebavil Klinike Golnik sem imela možnost spremljati potek bronhoskopije, ki pa so se na srečo vse končale brez zapletov. Menim, da je za medicinsko sestro, ki sodeluje pri izvajanju bronhoskopij izredno pomembno, da pozna in prepozna znake pnevmotoraksa in o tem pravočasno obvesti zdravnika. Prepoznava pnevmotoraksa, kot zaplet bronhoskopije pa je pomembna tudi za medicinsko sestro, ki svoje delo opravlja na oddelku, saj se bolniki po bronhoskopiji vrnejo na oddelek.
4 LITERATURA
Daleay B., 2013. Pneumothorax. Dostopno na: http://emedicine.medscape.com/article/424547-overview#a0101, 2.3.2016
Košnik M., Mrevlje F., Černelič P. in Koželj M. 2011. Interna medicina. Ljubljana: Slovensko medicinsko društvo.
Sok M. 2012. Pnevmotoraks. Ljubljana: Medicinski razgledi (51). Dostopno na: http://medrazgl.si/pnevmotoraks/, 2.3.2016