Pnevmotoraks je prisotnost zraka v plevralnem prostoru. Glede na etiologijo, ga razdelimo v spontani, iatrogeni in travmatski. V nekaterih primerih se zraven pnevmotoraksa lahko pojavi še hemotoraks, to se zgodi, ko pride do poškodb subplevralnih žil pri kolapsu pljuč (Daleay, 2013).
Pnevmotoraks prepoznamo po značilni klinični sliki ali s pomočjo rentgenograma prsnih organov ali drugih slikovnih metod (Sok, 2012).
REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE
TENZIJSKI PNEVMOTORAKS
Tenzijski oz. drugače imenovani tudi ventilni pnevmotoraks nastane, ko intraplevralni pritisk naraste čez atmosferskega. Ventilni ga imenujemo, ker deluje po principu enosmernega ventila, ko ob vdihu zrak prehaja v plevralni prostor, ob izdihu pa ne prehaja nazaj v atmosfero (Daleay, 2013).
To je življenjsko ogrožajoče stanje, saj zaradi zraka ujetega v plevralnem prostoru le-ta ovira dihanje, pritiska na mediastinalne strukture ter negativno vpliva na kardipulmonarno funkcijo (Daleay, 2013).
PRIMARNI SPONTANI PNEVMOTORAKS
Tako, kot pri tenzijskem pnevmotoraksu, se pri primarnem spontanem pnevmotoraksu začne nabirati zrak v intraplevralnem postoru, le da je vzrok drugačen. Pri primarnem spontanem pnevmotoraksu pride do predrtja subplevralnih bul, ki nastanejo na površini pljuč. Razlog za nastanek subplevralnih žil je verjetno razgradnja elastičnih vlaken, povzročena s kajenjem. Z nastankom zračnih bul nastane alveolarni tlak plinov, ki se širi proti hilusu in povzročijo pnevmomediastinum. Zaradi nastanka pnevmomediastenalnega tlaka nastane ruptura mediastenalne parietalne plevre in pnevmotoraks (Daleay, 2013). Preberi več o Pnevmotoraks