71. Pri katerih boleznih je uspeh keratoplastike najboljši, pri katerih najslabši:
– najboljši – pri keratokonusu
– najslabši – pri močno vaskularizirani roženici npr. po težki perustiji
72. Refraktivna kirurgija:
– novejša mikrokirurška veja
– najpogosteje korigacija astigmatizma in miopije
– običajno se zanjo odločajo tisti, ki ne želijo nositi očal oz. leč
– radialna keratotomija (RK) – visok astigmatizem, npr. po keratoplastiki
– laser in situ keratomileusis (LASIK) – koregacija tudi kratkovidnosti od 6,0 do 8,0 dioptrij – izredno draga avtomatizirana in računalniško vodena aparatura
73. Značilnosti beločnice (sclera):
– z roženico sestavlja zuanjo očesno ovojnico
– sestavlja 4/5 zrkla, v sprednejm delu prehaja v prozorno roženico
– sestavljena iz fibroznih vlaken – čvrsta
– ščiti nežne notranje dele oči
– v sprednjem delu jo pokriva veznica
– bele barve, ni prozorna, kar je pomembno za deloavnje optičnega sistema očesa
– na zuannjo površino še priraščajo očesne mišice
– v zadnjem delu odprtina, skozi katero izstopa vidni živec
74. Kaj je episkleritis:
– vnetje povrhnjih delov beločnice
75. Kaj je skleritis:
– redkejše, globlje vnetje beločnice
76. Kaj je stafilom:
– stanjšana in izbočena beločnica pri skleritisu
77. Kaj je uveitis:
– vnetje žilnice
78. Kaj je uveitis anteriror in kaj uveitis posterior:
– u. anterior – vnetje šarenice in ciliarnega telesa – iridocyclitis
– u. posterior – vnetje same žilnice
79. Komplikacija uveitisa:
– iritis: – povečanje očesnega pritiska ali sekundarni glavkom
– zmanjšana vidna ostrina
– sinehije
– sekluzija zenice
– cyclitis: – motnajve v steklovini
– skaljevanje leče
– chorioiditis: – izpadi v vidnem polju
– močno prizadet vid
80. Zdravljenje uveitisa:
– zmanjševanje vnetja in preprečevanje zadnjih sinehij s kortikosteroidi in močnimi midriatiki (atropin, skopolamin)
– obveza in gretje (akutna faza)
– če je povečan očesni pritisk – antiglavkomska terapija
81. Najpogostejši maligni tumorj uveje:
– maligni melanom
82. Katere so čutilne celice mrežnice in za kaj so odgovorne:
– paličice – zaznavajo svetlobo in temo
– čepki – za centralno vidno ostrino in barvni vid
83. Motnje barvnega vida:
– prirojene ali pridobljene
– protanopija – ne vidimo rdeče
– devteranopija – ne vidimo zelene
– tritanopija – ne ločimo modre
– motnje manj izražene – anomalija (protanomalija, deuteranomalija)
84. Kaj pomeni slepa in kaj rumena pega:
– slepa pega – glava oz. začetek vidnega živca, področje brez čutnih celic, Ø 1,5 mm
– rumena pega – področje najostrejšega vida, kjer se nahajajo predvem čepki, Ø 1,5-2 mm
85. Naštej metode za pregled očesnega ozadja
– oftlamoskopiranje – z oftalmoskopom – direktni ali indirektni
– s pomočjo preiskovalnih kontaktnih leč na biomikroskopu ali špranjski svetilki
– fluoresceinska angiografija
86. Katere so funkcionalne preiskave mrežnice:
– določitev vidne ostrine
– določitev vidnega polja
– merjenje adaptacijske krivulje
– barvni vid
– elektroretinografija
87. Katere so glavne patološke spremembe na mrežnici:
– edem
– krvavitve
– eksudati
– brazgotine
88. naštej glavne bolezni žil mrežnice:
– zapora centralne mrežnične arterije – occlusio arteriae centralis retinae
– zapora centralne mrežnične vene – occlusio venae centralis retinae
– diabetična retinopatija – rethinopathia diabetica
– hipertonična retinopatija – fundus hypertonicus
89. Spremembe na mrežnici pri visoki kratkovidnosti ali miopiji:
– atrofija žilnice okoli papile – conus myopicus
– pojav krvavitve v makuli – Fuchsova lisa
– cistične degredacije na periferiji – raztrganina mrežnice in odstop
90. Znaki odstopa mrežnice:
– zg. znak – bliskanje (fosfeni), ki se javlja na določenem mestu v vidnem polju
– ko je odstop že prisoten – pred očesom temna zavesa
91. za katero obolenje mrežnice je značilna nočna slepota in cevasto vidno polje:
– pigmentna retinopatija – retinopathija pigmentosa
92. Kateri je najpogostejši tumor očesa pri majhnih otrocih in kako ga odkrijemo:
– retinoblastom
– zaradi sivega refleksa skozi zenico – levkokarija, škiljenje prizadetega očesa, draženje zrkla, povečan očesni pritisk, bolečine
93. Kaj je katarakta:
– vsaka motnjava v leči
94. Naštej vrste katarakt:
– prirojene
– pridobljene: – cataracta senilis
– cataracta praesenilis
– cataracta traumatica
– cataracta complicata
95. Naštej glavne vzroke prirojene katarakte:
– dednost, embriopatije, bolezni v nosečnosti – virusne infekcije(rdečke, citomegalovirus), sifilis, toksoplazmoza, sladkorna bolezen, rentgensko obsevanje
96. Vrste operacij katarakte:
– odstranitev skaljene leče v celoti skupaj z ovojnico – inkapsularna odstranitev – redko
– ekstrakapsularna odstranitev
– fakoemulzifikacija
97. Vzroki za spremembo lege leče:
– poškodbe, motnje v razvoju
98. Naštej dele vidne poti:
– paličice in čepki – vidni živec – križanje vidnih živcev – optična pot – optični snop – vidni center v okcipitalnem delu možganske skorje
99. Zakaj bolezni centralnega živčnega sistema pogosto prizadenejo vidni živec:
– ker vidni živec predstavlja skupaj z mrežnico podaljšek možganov
100. Kako imenujemo vnetje očesnega živca in kaj so najpogostejši vzroki:
– neuritis nervi optici
– zelo različni vzroki, baketrijska in virusna vnetja, intoksikacije (alkohol, nikotin, metilni alkohol), multipla skleroza, vnetja v okolici zrkla
101. Kaj je to sprednja ishemična optikoneuropatija? Naštej vzroke zanjo:
– nastane zaradi motnje v prekrvavitvi glave vidnega živca, kar povzroča njegovo atrofijo in tudi popolno slepoto
– vzroki neznani ali zaradi vnetja temporalne arterije
102. Zakaj nastane zastojna papila:
– zaradi povišanega intrakranialnega pritiska
103. Opiši glavne razlike med vnetjem vidnega živca in zastojno papilo:
– pri papilitisu je manjši edem papile in velika prizadetost vidne ostrine, pri zastojni papili pa je v začetku močan edem in zelo malo ali nič zmanjšana vidna ostrina
104. Kaj je okvara v vidni poti pri bitemporalni hemianopsiji:
– okvara v centralnem delu hiazme, ki povzroči izpade v zuanji polovici vidnega polja na obeh očeh
105. Kaj je okvara v vidni poti pri homonimni hemianopsiji:
– okvara optične poti ali snopa na nasprotni strani – pri okvari desnega traktusa nastanejo izpadi v levi polovici vidnega polja
106. Opišite zenične reakcije na svetlobo:
– indirektna in direktna
– slepo oko ne reagira na svetlobo – amavrotična pupila – direktna
– pri osvetlitvi normalno vidnega zdravega očesa pa se zenica slepega zoža – indirektna ali konsenzualna reakcija na svetlobo
107. Kateri možganski živci oskrbujejo zunanje očsne mišice in kaj se zgodi pri njihovi okvari:
– III. možganski živec – n. oculomotorius – motnja v dviganju in spuščanju zrkla, gibanju noter in zunanji rotaciji
– IV. možganski živec – n. trochlearis – oko se ne premika navzdol in navznoter
– VI. možganski živec – n. abducens – oko se ne more obračati navzven
– VII možganski živec – n. facialis – oko se ne zapre – lagoftalmus
108. Kaj je nistagmus:
– je nehoteno gibanje zrkla v določenem ritmu
– prirojeno ali pridobljeno
109. Kaj je glavkom:
– je bolezen, pri kateri je očesni pritisk previsok za normalno delovanje glave vidnega živca, to je papile
110. Kako merimo očesni pritisk in kakšne so normlane vrednosti:
– s tonometrijo – 11-21 mmHg, povprečje 16 mmHg
111. Kaj je perimetrija:
– pomeni določitev vidnega polja z aparatom – perimetrom
112. Kako izgleda glavkomsko spremenjena papila:
– zaradi povišanega očesnega pritiska se okvari vidni živec, kar se vidi kot razširitev ekskavacije
– če ne zdravimo, propadanje živčnih vlaken napreduje do popolne glavkomske atrofije glave vidnega živca in dokončne slepote
113. Naštej vrste glavkoma in katera metoda je odločilna za njihovo diagnozo:
– glavkom odprtega zakotja
– glavkom zaprtega zakotja
– kombinirane oblike
– prirojen glavkom
– sekundarni glavkom
– odločilna za diagnozo vrste je gonioskopija, ki jo opravimo z goniolečo
114. Naštej značilnosti glavkoma odprtega zakotja:
– najpogostejša oblika
– zaradi kroničnega poteka, v/b pozno opazi, šele v napredovani fazi (več let)
– očesni pritisk povečan, a ne toliko, da bi povzročal bolečine
– zato v tem času močno okvari glavo vidnega živca ali papilo kar povzroča težje razpade ali skotome v vidnem polju
– če se ne zdravi pravočasno – popolna slepota
115. Naštej značilnosti glavkoma zaprtega zakotja:
– redkeje – nastane zaradi delne ali popolne zapore odtoka prekatne vodice v zakotju s šarenico
– pogosteje pri starejših ženskah ter pri daljnovidnosti
– močan porast očesnega pritiska do 70 mmHg ali več – akutni glavkomski napad – močne bolečine, bruhanje, prizadetost vida, rdeče oko, skaljena roženica, zaokrožena zenica, ki ne reagira na svetlobo
116. Zakaj nastane prirojeni glavkom, kakšne so njegove lastnosti in kako ga zdravimo:
– motnja v razvoju zakotja – prosotni so ostanki embrionalnega tkiva, kar preprečuje odtok prekatne vodice
– najredkejša oblika
– pravi prisoten že pri rojstvu (40%)
– infantilni – do 3. leta (55%)
– juvenilni – med 3. in 16. letom (5%)
– pri infantilnem in pravem se beločnica lahko poveča, stanjša in postane modrikasta – poveča se tudi roženica – buphthalmus ali volovsko oko
– th – vedno kiruško, zahteva dolgotrajno spremljanje otroka
117. Zdravljenje glavkoma odprtega zakotja:
– redni kontrolni pregledi
– začetno lokalno z zdravili – gtt za zmanjšanje tvorbe prekatne vodice ali povečanje njenega odtoka – betablokatorji, zaviralci encima karboanhidraze, prostaglandinski derivati
– kirurški ali laserski poseg – fistulo v področju zakotja – trabekulektomija, goniotrepanacija
118. Zdravljenje glavkoma zaprtega zakotja:
– čim hitrejše, da preprečimo oslepitev
– pri akutnem napadu – sistemsko zdravljenje z zdravili za zmanjšanje tvorjenja prekatne vodice in hiperosmotska sredstva – manitol, glicerol
– lokalno – gtt za zožitev zenice – miotik
– nato operacija – laser – iridotomija
119. Katere očesne bolezni ali stanja največkrat povzročajo sekundarni glavkom:
– vnetje šarenice ali ciliarnika
– po zapori mrežničnih žil
– napredovana diabetična očesna bolezen
– po poškodbi
– po premiku leče ne glede na vzrok
– po operacijah
– pri tumurju
120. Primerjaj človeško oko s fotoaparatom:
– zenica je zaslonka, skozi katero vstopa svetloba v oko in ki s svojo širino avtomatsko uravnava količino vpadne svetlobe
– hkrati optični sitem očesa deluje kot močna zbiralna leča, ki omogoča, da nastane slika predmeta, ki jo gledamo na mrežnici v makuli
– film v fotoaparatu je kot mrežnica v očesu
121. Kaj sestavlja optični sistem očesa:
– roženica
– leča
– prekatna vodica
– steklovina
122. Kaj je to 1 dioptrija:
– leča z goriščno razdaljo 1m ima moč lomljenja 1/1 ali 1 dioptrijo
123. Kaj je refrakcija:
– odnos, ki nastane med dolžino zrkla in močjo njegovega lomljenja brez sodelovanja akomodacije
124. Naštej refrakcijske anomalije:
– ametropija – kratkovidnost ali myopia
– daljnovidnost ali hypermetropija
– astigmatizem
125. Kako določamo centralno vidno ostrino:
– s tablicami za določanje vidne ostrine – optotipi
126. Kako popravimo refrakcijsko anomalijo:
– s korekcijskimi stekli – očala, kontaktne leče
– z operacijo – refraktivna kirurgija
127. Zakaj nastane starostna daljnovidnost:
– pri 65. letih in več, ko ni več akomodacije, je bližinska točka v neskončnosti
128. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da obe očesi delujeta kot en organ:
– pogoji za monokularno gledanje
– pogoji za binokularno gledanje
129. Katere mišice obračajo zrklo in v katero smer:
– 4 preme mišice – m. rectus superior (zgornja), inferior (spodnja), medialis (notranja), lateralis (zunanja)
– 2 poševni mišici – m. obliquus superior (zgornja), inferior (spodnja)
130. Katere položaje zrkla poznaš:
– priamrni – naravnost v daljavo
– sekundarni – horizontalni in vertikalni (desno, levo, gor, dol)
– terciarni – poševni (desno gor, desno dol, levo gor, levo dol)
131. Kateri možganski živci oživčujejo zunanje očesne mišice:
– n. oculomotorius (III.) – zgornja, notranja, spodnja, spodnja poševna, mišica za dvig veke
– n. trochlearis (IV.) – zgornja poševna mišica
– n. abducens (VI.) – zunanja mišica
132. Kaj je ortophoria, heterophoria, heterotropia:
– ortophoria – ko je položaj oči paralelen
– heterophoria – latentno škiljenje
– heterotropia – manifestno škiljenje
133. Naštej glavne elemente binokularnega vida:
– simultana percepcija
– refleks fuzije
– stereopska slika
134. Kako se organizem brani dvojnih slik zaradi škiljenja v otroštvu:
– z nevtralizacijo in anomalno retinalno korespondenco
135. Kaj je značilno za paralitično škiljenje odraslih:
– nastane zaradi paralize zunanjih očesnih mišic
– diplopia (dvojne slike)
136. Kaj je slabovidnost ali amblyopia:
– pomeni zmanjšano ostrino vida, ki je ne moremo popraviti s korekcijskimi stekli in ki ni posledica organske okvare
– predstavlja senzorno motnjo
137. Kako zdravimo slabovidnost zaradi škiljenja:
– določimo refrakcijsko motnjo – očala redno
– če ni izboljšanja – na zdravem očesu pokrivanje – okluzija
– nič bolje – vaje, pleoptika s pomočjo aparatov
– ko je ostrina vida primerna in imamo centralno fiksacijo – popraviti položaj zrkla z opercijo na očesnih mišicah
138. Kaj je diabetična retinopatija:
– spremembe na mrežnici pri sladkornih bolnikih
– mikroangiopatija – ki prizadene retinalne prekapilare, arteriole, kapilare in venule
– značilnosti – mikrovaskularna okluzija in prepuščanje
139. Naštej vrste diabetične retinopatije:
– neproliferativna diabetična retinopatija
– proliferativna diabetična retinopatija
– diabetična makulupatija
– napredovala diabetična očesna bolezen
140. Kontrole sladkornih bolnikov in zdravljenje sprememb na očeh:
– če ni sprememb na očesnem ozadju – kontrole 1x letno
– pri neproliferativni diabetični retinopatiji ali makulopatiji – vsakih 6 mesecev ali pogosteje
– pri proliferativni diabetični retinopatiji – obsežna panretinalna argon laserska fotokoagulacija v čim krajšem času
– pri napredovali diabetični očesni bolezni – vitrektomija
141. Spremembe na očeh pri hipertireozi:
– retrakcija zgornje veke
– infiltrativna orbitopatija – motnje v delovanju mišice in dvojne slike
– proliferacija orbitalne maščobe in vezivnega tkiva
– občutek peska, solzenje, znaki konjunktivitisa, edem veznice, egzoftslmus
142. Glavne spremembe na očeh pri revmatoidnem artritisu:
– keratoconjunctivitis sicca (suhe oči)
– keratitis
– skleritis
143. Katere so najpogostejše metastaze v očeh:
– zaradi karcinoma dojke pri ženskah, bronhiji pri moških – v žilnico in očnico
– zaradi limfoma
144. Pomen anamneze pri očesni poškodbi:
– da ugotovimo vzrok in način poškodbe, da lahko nudimo pravo pomoč
145. katere zaščitne ukrepe poznaš:
– zaščitna očala. ščitniki, maske, varnostni pasovi
146. Pri katerem delu je ob poškodbi potrebno pomisliti na morebitni kovinski tujek v očesu:
– pri poškodbi, ki nastane pri udarjanju z železom po železu (kovanje, struženje, …)
147. Delitev očesnih poškodb po lokaciji:
– okolica očesa, zunanji očesni deli, sprednji in zadnji deli oči, očnica, kombinirane poškodbe
148. Vzroki in načini nastanka poškodb:
– tope – udarnina (contusio)
– prebojne (penetratio) – z ali brez tujka
– kemične – perustija (perustio)
– fizikalne – opeklina (combustio), z žarki (npr. pri varjenju – ophthalmia photoelectrica), ob udarcu strele, z UV sevanjem, z iozinirajočimi žarki
149. Roženična erozija:
– odrgnina roženice oz. njenega epitela
– poškodba se pokaže, če jo pobarvamo s flouresceinom
– hude bolečina, močno izražen obrambni trias
– različni vzroki
– th – antibiotično mazilo večkrat na dan, mirovanje z zaprtimi očmi, analgetiki
– zaraste brez posledic
150. Kaj pomeni diagnoza Corpus alienum corneae, napogostejši vzroki, zaščita in zdravljenje:
– roženični tujek prileti na tisti del roženice, ki leži v območju očesne špranje
– drobni metalni tujki – brušenje, varjenje, vrtanje – se zapičijo ali žareči zapečejo
– železni delci oksidirajo – okolica se rjavkasto pobarva
– okoli tujka se nabere reaktivna infiltracija roženičnega tkiva v obliki obročka
– zaščitna očala
– th – tujek čimprej odstraniti skupaj z rjo in infiltracijskim obročkom
151. Naštej tri glavne načine kontuzijske poškodbe – udarnine očesa in njegove okolice glede na površino in jakost delovanja sile:
– udarnina očnice z zlomom lobanjskih kosti
– udarnina očnice brez zloma lobanjskih kosti
– udarnina očesa in očnice
152. Vzroki in posledice kontuzijske (tope) poškodbe očnice z zlomom lobanjskih kosti:
– prometne poškodbe, posledica močnega udarca z različnimi predmeti – žaganje drv na cirkularki, sekanje polen, udarec s konjskim kopitom, …
– kost poči, del vsebine očnice se v obliki hernie vklešči v razpoko (blow out fractura)
– najpogosteje poči dno očnice – posledica – omejena gibljivost očesa z dvojnimi slikami
– poškodba očesnega živca – podpludbe mehkih delov, omejena gibljivost očesa
– krvavitev v nos, vdor zraka pod kožo – emfizem
– retrobulbarni hematom – zelo ogrožen vid – operacija
153. Vzroki in posledice kontuzijske (tope) poškodbe očnice brez zloma lobanjskih kosti:
– podobni vzroki kot prej, le moč udarca je manjša – boksanje, žoga, …
– podpludbe vek in raztrganine kože
154. Opiši način in posledice delovanja sile pri neposredni udarnini očesa:
– nešteto vzrokov
– najprej, ko se zrklo delno splošči zaradi delovanja sile, je najmočnejše izpostavljen pritisku in vleku sprednji očni segment – če oko pri tem ne poči, nastane pri prenehanju delovanja sile učinek sesanja, ki deluje na zadnje dele oči – lahko pride do trganja in pokanja enega ali več delov notranjosti očesa
– krvavitev v sprednjem prekatu z nivojem, obsežnejša raztrganina na bazi šarenice s sploščenostjo zenice
155. Prva pomoč pri bolniku, ki je utrpel topo poškodbo očnice in očesa:
– obveza in analgetik
156. Vrste in vzroki probojne poškodbe očesa:
– neposredne ali posredne
– odprte ali zatesnjene s tkivom iz notranjih delov očesa
– z tujkom v očesu ali brez
– vzroki – vreznina oz. vbodnina s škarjami, delčki stekla, ostri delčki lesa ali plastike, igle, veje, orodje, trnki pri ribolovu, strelno in eksplozijsko orožje – pri vseh teh poškodbah lahko tujek ostane v očesu ali pa ne
157. Kateri zapleti nastanejo, če ostane v očesu kovinski tujek:
– zaradi postopnega rjavenja skaljene leče, sprememba barve šarenice in okvara mrežnice – sideroza zrkla
158. Prva pomoč pri bolniku s prebojno poškodbo očesa:
– obveza in analgetik
159. Kam spada politravmatiziran bolnik:
– na travmatološko urgenco
160. Kemične poškodbe očesa – perustija:
– z lugom, kislinami, čistili, apnom, lepili, malto, solzilcem, …
– najbolj nevarne, saj se lahko končajos slepoto
– teža odvisna od koncentracije in trajanja delovanja jedkovine
– zelo pomembno takojšnje ukrepanje na kraju poškodbe v prvih minutah
– prizadetost delimov tri stopnje
– za prognozo je odločilna stopnja ishemije venzičnih žil, predvsem žil na robu roženice
– pri najtežji stopnji – roženica povsem bela, neprozorna
– srednje do težke perustije – zraščanje torzalne veznice z veznico zrkla (symblepharon) – skaljeno roženico preraščajo žile
– prva pomoč – takojšnje in obilno izpiranje s kakršnokoli neutralno tekočino
161. Fizikalne poškodbe očesa:
– opekline – termična koagulacija roženice, veznice običajno tudi kože vek – obrambni trias – prognoza boljša kot pri kemičnih poškodbah
– zaradi sevanja
162. Kaj je ophthalmia photoelectrica, kakšno je zdravljenje:
– zaradi sevanja fizikalna poškodba – varjenje brez očal, višinsko smučanje brez očal
– zaradi intenzivnega UV sevanja – nekaj minut do okvare roženičnega epitelija
– po 6-8 urah močan obrambni trias z močnimi bolečinami
– v/b ne more gledati
– 2-3 dni – ne pušča posledic
– th – mirovanje v mraku, hladen obkladek, mazanje z antibiotičnim mazilom večkrat dnevno, analgetiki v tabletah
163. Kakšen naj bo razmak med posameznimi zdravili, ki jih dajemo lokalno:
– 10 minut
164. Opiši, kako dajemo bolniku očesne kapljice in mazilo:
– kapljice – leže, glava lahno nagnjena nazaj, pogled usmerjen navzgor in navzven
– s prstom nežno potegnemo spodnjo veko navzdol in kapnemo 1 do 2 kapljici v nastalo veznično vrečko na notranji očesni kot iz oddaljenosti nekaj cm
– veko nato zadržimo še nekaj sekund, nato pa v/b oko za nekaj sekund zapre
– kapljice praviloma naj ne bi padle na roženico,da ne izzovemo roženičnega refleksa s stiskom vek
– mazila – podobno – iz tubice iztisnemo 1cm mazila v veznično vrečko, oko zapri, oko lahko preko zaprtih vek nežno masira, da se mazilo raztopi
165. Katere očesne obveze poznaš:
– enostavna obveza enega očesa (monokulus), obeh očes (binokulus)
– kompresijska obveza
– vlažna komora
166. Kako negujemo očesno protezo:
– redno umivanje v mlačni tekoči vodi, vsaj 1x dnevno
167. Razloži pojma slepota in praktična slepota:
– slepota – povsem slepa (amaurosis) oseba, ki ne dojema niti svetlobe
– praktična slepota – oseba, ki ima še neke ostanke vidax