1. Naštej sprednje dele očesa:

– roženica,

-sprednji prekat,

-šarenica z zenico in

-del beločnice, ki jo prekriva veznica

2. Kaj je očnica in kaj leži v njej:

– je s kostmi omejena, naprej odprta lobanjska votlina

– v njej leži oko

3. Katere so očesne ovojnice:

– so tri

– zunanja – za obliko in oporo

– srednja – prehrana očesa

– notranja – sprejema svetlobo in zaznava slike

4. Naštej prostore v notranjosti očesa:

– trije

– sprednji in zadnji prekat s prekatno vodico

– steklovinski prostor s steklovino

5. Kaj veš o beločnici:

– sclera je bela, razmeroma čvrsta, neprozorna vezivna opna

– objema skoraj celo zrklo

– očesni skelet

– nanjo se priraščajo očesne mišice

– sestavni del zunanje očesne ovojnice

6. Kakšne so značilnosti roženice:

– cornea je prozorna, brez žil, polna živčnih končičev – oko pri dotiku zapre – roženični refleks

– ostane prozorna le če je vlažna – solze, zapiranje vek

7. Kaj prekriva veznica (conjunctiva):

– na področju očesne špranje prekriva beločnico s tanko, skoraj prozorno sluznico

– prekriva tudi notranjo površino vek

8. Naštej dele žilnice (uvea):

– šarenica,

-ciliarno telo ali ciliarnik,

-žilnica v ožjem pomenu

9. Naštej značilnosti šarenice (iris):

– je sprednji, vidni del žilnice – barva oči

– v sredini odprtina – zenica – s pomočjo šareničnih mišic se oži in širi – določa količino svetlobe

10. Kareri midriatik uporabljamo pri pregledu očesnega ozadja:

– Mydriacyl in Tropicamid

11. Katere dele ciliarnika poznate in kateri sta njegovi glavni nalogi (corpus ciliare):

– ciliarno telo ali ciliarnik

– izloča prekatno vodico in uravnava akomodacijo

– sestavljen iz ciliarnih nastavkov in ciliarne mišice

12. Razložite glavne anatomske značilnosti mrežnice:

– notranja očesna ovojnica – tanka prozorna membrana

– najvažnejši del očesa – čutilne celice (neuroepitelij) – čepki, paličke – svetlobo v živčni dražljaj

– ganglijske celice – živčne niti – papila očesnega živca (slepa pega) – po izstopu iz očesa – očesni živec (nervus opticus)

– rumena pega – področje najostrejšega vida na mrežnici – v centru le-te – fovea centralis, ki leži v vidni osi

13. Kaj veste o vidni poti:

– živčni dražljaj – čutilne celice – očesni živec – baza lobanje

– nad hipofizo se križata (chiasma opticum) – primarni in sekundarni vidni centri v možganih

14. Kaj je zakotje in čemu služi:

– v zakotju se stikajo roženica, beločnica in koren šarenice

– tam skozi pore odteka prekatna vodica iz očesa v Schlemnov kanal

15. Kateri so posebni znaki prizadetosti sprednjih delov očesa (obrambni trias):

– stiskanej očesa – blefarospazem

– moteča svetloba – fotospazem

– solzenje – epifora

16. Naštej motnje vida, ki so znak resnih zapletov na mrežnici in vidni poti:

– meglen vid,

-izkrivljena slika,

-zavesa pred očmi,

-popolna izguba vida v določenem delu vidnega polja oz. v celoti

17. Kaj lahko pregledamo s fokalno razsvetlajvo:

– veznico na notranji strani vek

– veznico, mrežnico

18. Katera dva osnovna oftalmološka aparata poznate in čemu služita?

– biomikroskop:- povečamo podrobnosti na področju vek, veznice, roženice v sprenjem prekatu, na šarenici, leči in v steklovini

– optični rez – debelina in globina teh delov očesa

– brvanje s fluorescinom – oblika in globina poškodb na površini roženice

– gonioskopija – pregled zakotja

– oftalmoskop: – pregledamo lomne medije – prozornost leče in steklovine ter očesno ozadje – papilo očesnega živca in mrežnico z žilami, deloma žilnico

– za natančen pregled – razširimo zenico z kratkotrajnim midriatikom

19. Predstavi osnovni očesni pregled:

– inspekcija in palpacija

– pregled z fokalno razsvetljavo

– z biomikroskopom in oftalmoskopom

– akulomotorno ravnotežje oči, gibljivost

– prehodnost solznih poti

– določitev centralnega vida

– očesni pritisk ( po 40. letu)

20. Imenuj enega izmed lokalnih anastetikov v obliki kapljic (gtt):

– Tetracain, Novesin, Alcaine

21. Naštej nekaj dodatnih oftalmoloških preiskav:

– pregled vidnega polja s pomočjo kinetične oz. statične perimetrije

– oftalometer za merjenje roženične zakrivljenosti

– refraktometer za objektivno določanje lomnosti očesa

– pregled globinskega vida

– določanje barvnega vida s psevdoizokromatičnimi tablicami ali anomaloskopom

– ultrazvočne presikave očesa in očnice

– fluorescinska angiografija – pretok

– elektroretinografija (ERG), elektrookulografija (EOG), elektromiografija (EMG), vizuelno evocirani potenciali (VEP)

22. Kaj se nahaja v očnici:

– oko, očesni živec, 4 preme in 2 poševni očesni mišici, del solzne žleze

– orbitalno maščevje z vezivnim tkivom – večji del

23. Naštej vzroke za spremembo položaja očesa v očnici:

– razvojne nepravilnosti, vnetja, poškodbe, tumor

24. Kaj je najpogostejši vzrok obojestranskega eksoftalmusa:

– Mb. Basedow

25. Kaj pomeni diagnoza endokrina oftalmopatija:

– očesni špranji široko razprti, oči izbuljene, oteklina očesnih mišic – dvojni vid

– kompleksa hormonalna in imunološka prizadetost – Mb. Basedow

26. Kdaj lahko pride do orbitalne flegmone:

– pri gnojnem vnetju sinusov (v področju etmoidov)

– vnetja predvsem pri malih otrocih

27. Kako normalno zapiramo in odpiramo oko:

– s pomočjo m. levator palpebrae – mišica, ki dviga in spušča zgornjo veko

28. Kaj je ptoza veke in kakšni so vzroki za njen nastanek:

– zg. veka je deloma ali popolnoma spuščena

– lahko je prirojena ali spremljajoči znak druge bolezni (ohromitev mišice, tumor v očnici, Hornerjev sindrom)

29. Kakšne so lahko posledice nezdravljene prirojene ptoze:

– oko ne sodeluje pri gledanju – moten razvoj vida

– operacija – če ne – okoi postane slabovidno, pojav škilnega odklona

30. Kaj je entropij:

– mišične niti krožne mišice se prevrnejo čez rob veke, ki se z vejicami obrne navznoter

31. Kaj je ektropij, kaj je logoftalmus:

– veka obrnjena navzven

– posebna oblika ektropija – logoftalmus – po parezi obraznega živca – ne more zapreti očesa

32. Kaj je trihiaza:

– normalen položaj veke, le vejice so obrnjene proti očesu

33. Kaj je hordeolum in kako se zdravi:

– je ječmenček – gnojno vnetje žlez

– th. – lahko se spontano predre ali incizija

– dodatna th – lokalno antibiotično mazilo

– relativna nevarnost zapletov – hitro per os AB

34. Kaj je halicij in kako se zdravi:

– postopoma nastajajoča zatrdlina v področju Meibomovih žlez brez izrazitejših vnetnih zankov

– th – operativno, incizija z notranje strani veke

35. Katere benigne tumorje na vekah poznate pri majhnih otrocih:

– elastični tumor – dermoidna cista

– žilni tumor – hemangiom

36. Kakšen je bazaliom:

– je maligni tumor, ki običajno ne metastazira, raste počasi, ima tipično obliko z dvignjenimi robovi in vdrtim vlažnim centrom

37. Kako zdravimo maligne tumorje vek:

– čimprejšna odstranitev

– večji ali manjši plastični rekonstruktivni posegi

– včasih obsevanje

38. Naštej dele solznih organov:

– sekretorni – izloča solze

– odvodni – solze odtekajo v nos

– solzna žleza, zg. in sp. solzna luknjica, solzna kanalčka, solznik, solzno-nosni kanal

39. Naloga solzne tekočine:

– mehanično čisti, uničuje bakterije, kot solzni film vlaži roženico

40. Iz česa je sestavljena solzna tekočina:

– poleg solz še sluz, maščobo in baktericidni ferment lizocim

41. Naštej odvodne dele solznih organov:

– notranji očesni kot z zgornjo in spodnjo luknjico – solzna kanalčka – združita – odpirata v solznik – solzno-nosni kanal v spodnji nosni hodnik, kjer se resorbira

42. Kdaj nastane povečano solzenje:

– pri psihičnem vzburjenju (jok)

– del obrambnega triasa

– posledica motenega odtoka solz v odvodnem delu

43. Kako preverimo prehodnost solznih poti:

– z izpiranjem

– s gtt anesteziramo veznično vrečko – instrument razširi spodnjo solzno luknjico – vbrizg tekočine v solznik

– prehodno – tekočina nos ali grlo

– neprehodno – se vrača skozi obe solzni luknjici

44. Sindrom suhega očesa:

– posledica zmanjšane tvorbe solz zaradi propadanja žleznega tkiva solzne žleze – glandula lacrimalis

– pesek v očeh, keratitis sicca

– posebna oblika – Sjögrenov sindrom

45. Kako preverimo količino izločenih solz:

– s Schirmerjevim preizkusom

– 3,5cm dolg in 0,5cm širok filtirni papir zataknemo za spodnjo veko

– normalno po 5min – vsaj 1,5cm navlaženost

46. Nastanek gnojnega vnetja solznika pri odraslih (dacryocystitis purulenta):

– zaradi sekundarne infekcije

– zaradi zastoja solz in sluzi solznik oteče

47. Zdravljenje prirojene stenoze solzno-nosnega kanalčka pri novorojenčkih:

– čimprej pregled pri oftalmologu

– najprej masaža solznika, nato prebrizgavanje, če ne pomaga – sondiranje

– antibiotik gtt

48. Katere dele veznice poznate:

– tri dele

– veznica zrkla (conjunctiva bulbi)

– veznica vek (conj. tarsi)

– oba dela povezuje veznica zg. in sp. prehodne gube (conj. fornicis)

49. Kaj je veznica in kaj pomeni pojem rdeče oko:

– je gladka in vlažna sluznica

– rdeče oko – hiperemija veznice, draženost očesa – je vedno znak vnetja sprednjih delov očesa

50. Naštej osnovne znake konjunktivitisa:

– praviloma obojestranska prizadetost

– obrambni trias

– hiperemija vseh treh vezničnih delov

– izcedek

– včasih oteklina veznice (chemosis)

51. Katere konjunktivitise poznaš glede na potek in trajanje vnetja, ter na povzročitelja:

– akutni in kronični

– neinfekcijski (tudi alergijski) in infekcijski (bakterije, virusi, klamidije)

– posebna oblika – epidemični (adenovirus)

52. Epidemični konjunktivitis:

– adenovirusno vnetje

– splošno slabo počutje podobno gripi

– povečane regionalne limfne žleze – pred ušesom in pod čeljustjo

– oko močno rdeče, zlasti veznica v notranjem kotu

– sekrecija vodenosluzasta

– drugo oko pogosto zboli šele čez 8-10 dni

– drugi stadij-10-14 dni kasneje-drobni površinski roženični infiltrati (motnajve) – težave več tednov

– th – simptomatsko, oftalmološko

– v začetnem stadiju zelo nalezljivo – zaščitni ukrepi

53. Naštej zaščitne ukrepe pri akutnih konjunktivitis in pri konj. z izrazitejšo sekrecijo:

– osamitev, higiena rok, uporaba papirnatih robčkov  za 1x uporabo, uporaba svoje brisače in zdravil

– med epidemijo prepovedano merjenje očesnega pritiska

– obveza ni priporočljiva

54. Katere povzročitelje konjunktivitisov poznaš pri novorojenčkih:

– gonococcus ali chlamydia oculogenitalis

55. Kaj veste o infekciji z okulogenitalno klamidijo:

– otrok se okuži med porodom od okužene matere

– prvi zanki vnetja 6-10 dni po okužbi

– gnojenje ni izrazito

– th – sistemsko z antibiotiki in lokalno

– profilaktično takoj po porodu v oči 1% srebrov nitrat (Credejeva profilaksa)

56. Kaj je Credejeva profilaksa:

– profilaktična zaščita novorojenčkov takoj po porodu – 1% srebrov nitrat

57. Kaj veste o hiposfagmi:

– je krvavitev pod veznico zrkla, ki lahko nastane spontano

– klinična slika – dramatična, bolniki prestrašeni, čeprav stanje nenevarno

– th – ni potrebana

– kadar je posledica poškodbe – th. prilagoditi poškodbi

58. Kaj je pterigij:

– je vaskularizirana guba veznice zrkla, ki pravilo nazalno prerašča rob roženice in postopoma raste proti njenemu centru

– th – operacija

59. Kako se hrani roženica

– iz obrobnih žilic, iz prekatne vodice in iz solznega filma

60. Naštej lomne medije:

– roženica, prekatna vodica, zenica, leča, steklovina

61. Kakšen je normalen premer roženice pri odraslih?

– 10-13 mm, povprečje 11,5 mm

62. Kaj je potrebno narediti pri dojenčku, če sumimo, da ima povečano roženico:

– čimprejšen pregled pri oftalmologu, zaradi izključitve kongenitalnega glavkoma

63. Značilnosti in zdravljenje roženične razjede (ulcus corneae):

– povzročitelj že pri majhni poškodbi povrhnjih slojev roženice prodre v globino in povzroči gnojno razpadanje tkiva – pseudomonas

– oko močno rdeče, običajno prisotna gnojna sekrecija in bolečina

– hitri pojav gnoja na dnu sprednjega prekata v obliki belkastorumenega nivoja (hypopyon) ter vnetje šarenice – kar lahko privede do roženične perforacije

– rezultat – večja ali manjša neprozorna roženična brazgotina s trajno okvaro vida

– th – hospitalizacija – takoj lokalno in sitemsko antibiotik, ki ga uvedemo po odvzemu brisa veznice in roženice za določitev povzročitelja in antibiogram

64. Herpetični keratitis:

– najpogostejše virusno vnetje – povzroča virus herpes simplex

– začne na površini roženice – značilna oblika vejice – z biomikroskopom po obarvanju s flourescinom se lepo vidi

– brez th. vdre v globino – nastane lisasta, nepravilna roženična makula

-značilnosti herp. keratitisa – nagnjenost k vnetju in recidivi – trajna poškodba vida

– th – s sodobnimi virustatiki (mazilo, tablete), presaditve roženice

65. Kaj veš o oftalmičnem herpes zosterju:

– lahko vneti povrhnji in globoki deli roženice

– prizadeta prva veja n. trigeminusa z močnimi nevralgičnimi bolečinami in s tvorbo mehurčkov na koži polovice lasišča, čela, zg. veke in nosu

– th – virustatik per os in lokalno

66. Kaj je keratitis e lagophthalmo in kakšno je zdravljenje:

– je posledica sušenja roženice – bolnik ne more zaperrti očesa zaradi okvare obraznega živca

– lahko začasno ali trajno

– th – vlažna komora, mazilo, viskozne kapljice

– očesna obveza prepovedana

– pri trajni okvari – operacijsko zoženje očesne špranje – tarzorafija

67. Zakaj nastane bulozna keratopatija:

– je posledica večje okvare notranjega, endotelnega sloja roženice

– po težjih vnetjih, po poškodbah ali po težkih operacijah na sprednjih očesnih delih

68.Kaj je keratokonus, kašen je potek bolezni:

– značilno počasno tanjšanje ene ali obeh roženic v centralnih predlih, roženica je vedno bolj stožčasto izbočena

– najverjetneje genetično pogojena – začenja se po puberteti z naraščajočim stigmatizmom

– v starosti 20-30 let že močno izražena

– postopoma ali hitro (akutno) postane vrh keratokonusa vedno bolj skaljen, visnost vedno slabša

69. Zdravljenje keratokonusa:

– najprej očala, kasneje trde kontaktne leče, nazadnje presaditev roženice

70. Penetrantna keratoplastika:

– je presaditev roženice, ko želimo s tem posegom skaljeno, neprozorno ali nepravilno ukrivljeno roženico zamenjati s prozorno dajalčevo roženico v celi njeni debelini (7,5mm)

– lahko pride do zavrnitve presadka