1. Naštej sprednje dele očesa:
– roženica,
-sprednji prekat,
-šarenica z zenico in
-del beločnice, ki jo prekriva veznica
2. Kaj je očnica in kaj leži v njej:
– je s kostmi omejena, naprej odprta lobanjska votlina
– v njej leži oko
3. Katere so očesne ovojnice:
– so tri
– zunanja – za obliko in oporo
– srednja – prehrana očesa
– notranja – sprejema svetlobo in zaznava slike
4. Naštej prostore v notranjosti očesa:
– trije
– sprednji in zadnji prekat s prekatno vodico
– steklovinski prostor s steklovino
5. Kaj veš o beločnici:
– sclera je bela, razmeroma čvrsta, neprozorna vezivna opna
– objema skoraj celo zrklo
– očesni skelet
– nanjo se priraščajo očesne mišice
– sestavni del zunanje očesne ovojnice
6. Kakšne so značilnosti roženice:
– cornea je prozorna, brez žil, polna živčnih končičev – oko pri dotiku zapre – roženični refleks
– ostane prozorna le če je vlažna – solze, zapiranje vek
7. Kaj prekriva veznica (conjunctiva):
– na področju očesne špranje prekriva beločnico s tanko, skoraj prozorno sluznico
– prekriva tudi notranjo površino vek
8. Naštej dele žilnice (uvea):
– šarenica,
-ciliarno telo ali ciliarnik,
-žilnica v ožjem pomenu
9. Naštej značilnosti šarenice (iris):
– je sprednji, vidni del žilnice – barva oči
– v sredini odprtina – zenica – s pomočjo šareničnih mišic se oži in širi – določa količino svetlobe
10. Kareri midriatik uporabljamo pri pregledu očesnega ozadja:
– Mydriacyl in Tropicamid
11. Katere dele ciliarnika poznate in kateri sta njegovi glavni nalogi (corpus ciliare):
– ciliarno telo ali ciliarnik
– izloča prekatno vodico in uravnava akomodacijo
– sestavljen iz ciliarnih nastavkov in ciliarne mišice
12. Razložite glavne anatomske značilnosti mrežnice:
– notranja očesna ovojnica – tanka prozorna membrana
– najvažnejši del očesa – čutilne celice (neuroepitelij) – čepki, paličke – svetlobo v živčni dražljaj
– ganglijske celice – živčne niti – papila očesnega živca (slepa pega) – po izstopu iz očesa – očesni živec (nervus opticus)
– rumena pega – področje najostrejšega vida na mrežnici – v centru le-te – fovea centralis, ki leži v vidni osi
13. Kaj veste o vidni poti:
– živčni dražljaj – čutilne celice – očesni živec – baza lobanje
– nad hipofizo se križata (chiasma opticum) – primarni in sekundarni vidni centri v možganih
14. Kaj je zakotje in čemu služi:
– v zakotju se stikajo roženica, beločnica in koren šarenice
– tam skozi pore odteka prekatna vodica iz očesa v Schlemnov kanal
15. Kateri so posebni znaki prizadetosti sprednjih delov očesa (obrambni trias):
– stiskanej očesa – blefarospazem
– moteča svetloba – fotospazem
– solzenje – epifora
16. Naštej motnje vida, ki so znak resnih zapletov na mrežnici in vidni poti:
– meglen vid,
-izkrivljena slika,
-zavesa pred očmi,
-popolna izguba vida v določenem delu vidnega polja oz. v celoti
17. Kaj lahko pregledamo s fokalno razsvetlajvo:
– veznico na notranji strani vek
– veznico, mrežnico
18. Katera dva osnovna oftalmološka aparata poznate in čemu služita?
– biomikroskop:- povečamo podrobnosti na področju vek, veznice, roženice v sprenjem prekatu, na šarenici, leči in v steklovini
– optični rez – debelina in globina teh delov očesa
– brvanje s fluorescinom – oblika in globina poškodb na površini roženice
– gonioskopija – pregled zakotja
– oftalmoskop: – pregledamo lomne medije – prozornost leče in steklovine ter očesno ozadje – papilo očesnega živca in mrežnico z žilami, deloma žilnico
– za natančen pregled – razširimo zenico z kratkotrajnim midriatikom
19. Predstavi osnovni očesni pregled:
– inspekcija in palpacija
– pregled z fokalno razsvetljavo
– z biomikroskopom in oftalmoskopom
– akulomotorno ravnotežje oči, gibljivost
– prehodnost solznih poti
– določitev centralnega vida
– očesni pritisk ( po 40. letu)
20. Imenuj enega izmed lokalnih anastetikov v obliki kapljic (gtt):
– Tetracain, Novesin, Alcaine
21. Naštej nekaj dodatnih oftalmoloških preiskav:
– pregled vidnega polja s pomočjo kinetične oz. statične perimetrije
– oftalometer za merjenje roženične zakrivljenosti
– refraktometer za objektivno določanje lomnosti očesa
– pregled globinskega vida
– določanje barvnega vida s psevdoizokromatičnimi tablicami ali anomaloskopom
– ultrazvočne presikave očesa in očnice
– fluorescinska angiografija – pretok
– elektroretinografija (ERG), elektrookulografija (EOG), elektromiografija (EMG), vizuelno evocirani potenciali (VEP)
22. Kaj se nahaja v očnici:
– oko, očesni živec, 4 preme in 2 poševni očesni mišici, del solzne žleze
– orbitalno maščevje z vezivnim tkivom – večji del
23. Naštej vzroke za spremembo položaja očesa v očnici:
– razvojne nepravilnosti, vnetja, poškodbe, tumor
24. Kaj je najpogostejši vzrok obojestranskega eksoftalmusa:
– Mb. Basedow
25. Kaj pomeni diagnoza endokrina oftalmopatija:
– očesni špranji široko razprti, oči izbuljene, oteklina očesnih mišic – dvojni vid
– kompleksa hormonalna in imunološka prizadetost – Mb. Basedow
26. Kdaj lahko pride do orbitalne flegmone:
– pri gnojnem vnetju sinusov (v področju etmoidov)
– vnetja predvsem pri malih otrocih
27. Kako normalno zapiramo in odpiramo oko:
– s pomočjo m. levator palpebrae – mišica, ki dviga in spušča zgornjo veko
28. Kaj je ptoza veke in kakšni so vzroki za njen nastanek:
– zg. veka je deloma ali popolnoma spuščena
– lahko je prirojena ali spremljajoči znak druge bolezni (ohromitev mišice, tumor v očnici, Hornerjev sindrom)
29. Kakšne so lahko posledice nezdravljene prirojene ptoze:
– oko ne sodeluje pri gledanju – moten razvoj vida
– operacija – če ne – okoi postane slabovidno, pojav škilnega odklona
30. Kaj je entropij:
– mišične niti krožne mišice se prevrnejo čez rob veke, ki se z vejicami obrne navznoter
31. Kaj je ektropij, kaj je logoftalmus:
– veka obrnjena navzven
– posebna oblika ektropija – logoftalmus – po parezi obraznega živca – ne more zapreti očesa
32. Kaj je trihiaza:
– normalen položaj veke, le vejice so obrnjene proti očesu
33. Kaj je hordeolum in kako se zdravi:
– je ječmenček – gnojno vnetje žlez
– th. – lahko se spontano predre ali incizija
– dodatna th – lokalno antibiotično mazilo
– relativna nevarnost zapletov – hitro per os AB
34. Kaj je halicij in kako se zdravi:
– postopoma nastajajoča zatrdlina v področju Meibomovih žlez brez izrazitejših vnetnih zankov
– th – operativno, incizija z notranje strani veke
35. Katere benigne tumorje na vekah poznate pri majhnih otrocih:
– elastični tumor – dermoidna cista
– žilni tumor – hemangiom
36. Kakšen je bazaliom:
– je maligni tumor, ki običajno ne metastazira, raste počasi, ima tipično obliko z dvignjenimi robovi in vdrtim vlažnim centrom
37. Kako zdravimo maligne tumorje vek:
– čimprejšna odstranitev
– večji ali manjši plastični rekonstruktivni posegi
– včasih obsevanje
38. Naštej dele solznih organov:
– sekretorni – izloča solze
– odvodni – solze odtekajo v nos
– solzna žleza, zg. in sp. solzna luknjica, solzna kanalčka, solznik, solzno-nosni kanal
39. Naloga solzne tekočine:
– mehanično čisti, uničuje bakterije, kot solzni film vlaži roženico
40. Iz česa je sestavljena solzna tekočina:
– poleg solz še sluz, maščobo in baktericidni ferment lizocim
41. Naštej odvodne dele solznih organov:
– notranji očesni kot z zgornjo in spodnjo luknjico – solzna kanalčka – združita – odpirata v solznik – solzno-nosni kanal v spodnji nosni hodnik, kjer se resorbira
42. Kdaj nastane povečano solzenje:
– pri psihičnem vzburjenju (jok)
– del obrambnega triasa
– posledica motenega odtoka solz v odvodnem delu
43. Kako preverimo prehodnost solznih poti:
– z izpiranjem
– s gtt anesteziramo veznično vrečko – instrument razširi spodnjo solzno luknjico – vbrizg tekočine v solznik
– prehodno – tekočina nos ali grlo
– neprehodno – se vrača skozi obe solzni luknjici
44. Sindrom suhega očesa:
– posledica zmanjšane tvorbe solz zaradi propadanja žleznega tkiva solzne žleze – glandula lacrimalis
– pesek v očeh, keratitis sicca
– posebna oblika – Sjögrenov sindrom
45. Kako preverimo količino izločenih solz:
– s Schirmerjevim preizkusom
– 3,5cm dolg in 0,5cm širok filtirni papir zataknemo za spodnjo veko
– normalno po 5min – vsaj 1,5cm navlaženost
46. Nastanek gnojnega vnetja solznika pri odraslih (dacryocystitis purulenta):
– zaradi sekundarne infekcije
– zaradi zastoja solz in sluzi solznik oteče
47. Zdravljenje prirojene stenoze solzno-nosnega kanalčka pri novorojenčkih:
– čimprej pregled pri oftalmologu
– najprej masaža solznika, nato prebrizgavanje, če ne pomaga – sondiranje
– antibiotik gtt
48. Katere dele veznice poznate:
– tri dele
– veznica zrkla (conjunctiva bulbi)
– veznica vek (conj. tarsi)
– oba dela povezuje veznica zg. in sp. prehodne gube (conj. fornicis)
49. Kaj je veznica in kaj pomeni pojem rdeče oko:
– je gladka in vlažna sluznica
– rdeče oko – hiperemija veznice, draženost očesa – je vedno znak vnetja sprednjih delov očesa
50. Naštej osnovne znake konjunktivitisa:
– praviloma obojestranska prizadetost
– obrambni trias
– hiperemija vseh treh vezničnih delov
– izcedek
– včasih oteklina veznice (chemosis)
51. Katere konjunktivitise poznaš glede na potek in trajanje vnetja, ter na povzročitelja:
– akutni in kronični
– neinfekcijski (tudi alergijski) in infekcijski (bakterije, virusi, klamidije)
– posebna oblika – epidemični (adenovirus)
52. Epidemični konjunktivitis:
– adenovirusno vnetje
– splošno slabo počutje podobno gripi
– povečane regionalne limfne žleze – pred ušesom in pod čeljustjo
– oko močno rdeče, zlasti veznica v notranjem kotu
– sekrecija vodenosluzasta
– drugo oko pogosto zboli šele čez 8-10 dni
– drugi stadij-10-14 dni kasneje-drobni površinski roženični infiltrati (motnajve) – težave več tednov
– th – simptomatsko, oftalmološko
– v začetnem stadiju zelo nalezljivo – zaščitni ukrepi
53. Naštej zaščitne ukrepe pri akutnih konjunktivitis in pri konj. z izrazitejšo sekrecijo:
– osamitev, higiena rok, uporaba papirnatih robčkov za 1x uporabo, uporaba svoje brisače in zdravil
– med epidemijo prepovedano merjenje očesnega pritiska
– obveza ni priporočljiva
54. Katere povzročitelje konjunktivitisov poznaš pri novorojenčkih:
– gonococcus ali chlamydia oculogenitalis
55. Kaj veste o infekciji z okulogenitalno klamidijo:
– otrok se okuži med porodom od okužene matere
– prvi zanki vnetja 6-10 dni po okužbi
– gnojenje ni izrazito
– th – sistemsko z antibiotiki in lokalno
– profilaktično takoj po porodu v oči 1% srebrov nitrat (Credejeva profilaksa)
56. Kaj je Credejeva profilaksa:
– profilaktična zaščita novorojenčkov takoj po porodu – 1% srebrov nitrat
57. Kaj veste o hiposfagmi:
– je krvavitev pod veznico zrkla, ki lahko nastane spontano
– klinična slika – dramatična, bolniki prestrašeni, čeprav stanje nenevarno
– th – ni potrebana
– kadar je posledica poškodbe – th. prilagoditi poškodbi
58. Kaj je pterigij:
– je vaskularizirana guba veznice zrkla, ki pravilo nazalno prerašča rob roženice in postopoma raste proti njenemu centru
– th – operacija
59. Kako se hrani roženica
– iz obrobnih žilic, iz prekatne vodice in iz solznega filma
60. Naštej lomne medije:
– roženica, prekatna vodica, zenica, leča, steklovina
61. Kakšen je normalen premer roženice pri odraslih?
– 10-13 mm, povprečje 11,5 mm
62. Kaj je potrebno narediti pri dojenčku, če sumimo, da ima povečano roženico:
– čimprejšen pregled pri oftalmologu, zaradi izključitve kongenitalnega glavkoma
63. Značilnosti in zdravljenje roženične razjede (ulcus corneae):
– povzročitelj že pri majhni poškodbi povrhnjih slojev roženice prodre v globino in povzroči gnojno razpadanje tkiva – pseudomonas
– oko močno rdeče, običajno prisotna gnojna sekrecija in bolečina
– hitri pojav gnoja na dnu sprednjega prekata v obliki belkastorumenega nivoja (hypopyon) ter vnetje šarenice – kar lahko privede do roženične perforacije
– rezultat – večja ali manjša neprozorna roženična brazgotina s trajno okvaro vida
– th – hospitalizacija – takoj lokalno in sitemsko antibiotik, ki ga uvedemo po odvzemu brisa veznice in roženice za določitev povzročitelja in antibiogram
64. Herpetični keratitis:
– najpogostejše virusno vnetje – povzroča virus herpes simplex
– začne na površini roženice – značilna oblika vejice – z biomikroskopom po obarvanju s flourescinom se lepo vidi
– brez th. vdre v globino – nastane lisasta, nepravilna roženična makula
-značilnosti herp. keratitisa – nagnjenost k vnetju in recidivi – trajna poškodba vida
– th – s sodobnimi virustatiki (mazilo, tablete), presaditve roženice
65. Kaj veš o oftalmičnem herpes zosterju:
– lahko vneti povrhnji in globoki deli roženice
– prizadeta prva veja n. trigeminusa z močnimi nevralgičnimi bolečinami in s tvorbo mehurčkov na koži polovice lasišča, čela, zg. veke in nosu
– th – virustatik per os in lokalno
66. Kaj je keratitis e lagophthalmo in kakšno je zdravljenje:
– je posledica sušenja roženice – bolnik ne more zaperrti očesa zaradi okvare obraznega živca
– lahko začasno ali trajno
– th – vlažna komora, mazilo, viskozne kapljice
– očesna obveza prepovedana
– pri trajni okvari – operacijsko zoženje očesne špranje – tarzorafija
67. Zakaj nastane bulozna keratopatija:
– je posledica večje okvare notranjega, endotelnega sloja roženice
– po težjih vnetjih, po poškodbah ali po težkih operacijah na sprednjih očesnih delih
68.Kaj je keratokonus, kašen je potek bolezni:
– značilno počasno tanjšanje ene ali obeh roženic v centralnih predlih, roženica je vedno bolj stožčasto izbočena
– najverjetneje genetično pogojena – začenja se po puberteti z naraščajočim stigmatizmom
– v starosti 20-30 let že močno izražena
– postopoma ali hitro (akutno) postane vrh keratokonusa vedno bolj skaljen, visnost vedno slabša
69. Zdravljenje keratokonusa:
– najprej očala, kasneje trde kontaktne leče, nazadnje presaditev roženice
70. Penetrantna keratoplastika:
– je presaditev roženice, ko želimo s tem posegom skaljeno, neprozorno ali nepravilno ukrivljeno roženico zamenjati s prozorno dajalčevo roženico v celi njeni debelini (7,5mm)
– lahko pride do zavrnitve presadka