OKUŽBE KOŽE
Povzročajo različne vrste mikroorganizmov, predvsem bakterije, najpogostejši so Stafilokoki.
Anaerobne bakterije povzročijo 10% vseh okužb.
CLOSTRIDIUM TETANI
Je G+ paličasta bakterija, ki tvori spore. Prebiva v zemlji in v črevesju živali, predvsem konjev.
Okužba ran nastane s sporami iz praha in zemlje, pri prometnih, strelnih in drugih poškodbah, vbodih in vrezninah. Bacil povzroča tetanus ali mrtvični krč.
Tetanus uspešno preprečujemo s cepljenjem otrok in odraslih.
Clostridium tetani vzkali v globokih ranah in odmrlem tkivu, zlasti če so prisotne druge bakterije, ki porabijo kisik.
Bacil ostane v rani, močan strup, ki ga izdeluje se vsrka v kri in tudi preko živcev prodre v centralno živčevje. Nastanejo krči, najprej v okolici rane, nato krč mišic žvekalk in končno splošni krč.
Bolnik umre zaradi krča dihalnih mišic. Videz bolezni je zelo jasen ni potrebna bakteriološka preiskava. Če pa ga osamimo iz rane pa je potreben dokaz toksičnosti na miših.
PLINSKA GANGRENA (PLINSKI PRISAD) Clostridium perfringens
Plinski prisad je vnetje, ki ga ponavadi povzroča mešanica klostridijev, med katerimi prevladuje Clostridium perfringens najdemo v naravi, v črevesu človeka in živali
vsaj v 80%. Razvije se v zelo umazanih ranah (vojne rane,prometne nesreče,raztrganine), zato je treba rane nemudoma kirurško oskrbeti. Clostridijske spore so povsod po zemlji in okolju. Clostridiji izločajo več strupov, ki jim omogočajo razkrajanje tkiva. Iz okužene rane se vnetje širi v podkožje, v mišice, kjer pride do razkrajanja tkiv. Značilno je, da je polno plina v tkivu in da je izcedek smrdeč. Nastane splošna zastrupitev telesa in smrt. Za bakteriološko preiskavo količinsko zasejemo gnoj in tkivo rane. Rod grampozitivnih negibljivih anaerobnih sporogenih bacilov. Po osamitvi Clostridijev jih identificiramo do vrste, pri Clostridium perfringens določimo lecitinazo.
PSEUDOMONAS AERUGINOSA
Rod G-, gibljivih, aerobnih, nesporogenih bakterij. V rane se zanese z vodo ali z raztopinami. Živi v vlažnem okolju in vodi. Izloča številne encime in strupnine, ki razkrajajo tkivo, tudi eksotoksin, ki zavira izgrajevanje beljakovin v celici. Pogosto se naseli na opeklinskih ranah.
ESCHERICHIA COLI
ENTEROCOCCUS FEKALIS
Lahko okužita rane
Živalski in človeški ugrizi povzročajo hudo vnetje
OKUŽBE ZGORNJIH DIHAL
STREPTOCOCCUS PYOGENES
Povzroča vnetje žrela, angino in škrlatinko, vnetje obnosnih votlin in pljučnico.
Škrlatinko povzroča Streptococcus pygenes, prebiva v žrelu in nosu ljudi ter na presredku nosilcev. Širi se kapljično in s stikom. Streptokoki so po G+ oble bakterije(Beta hemolitični streptokok skupine A), ki po delitvi oblikujejo krajše in daljše verižice. Povzročitelj izloča hemolizin S in O, ki popolnoma razbistrita krvni agar okoli kolonij streptokokov, kar imenujemo beta-hemoliza. Prav tako izloča različne strupnine in encime, ki sodelujejo pri okvarah tkiv.
Znan je eritrogeni toksin povzroča osip pri škrlatinki. Škrlatinka je splošna bolezen, pri kateri prevladuje vnetje žrela in pikčasti osip na koži telesa. Pozne spremembe vnetja žrela in kože se razvije v obliki revmatične mrzlice ali glumerulonefritisa. Gre za preobčutljivostne reakcije tipa III. Za ugotavljanje prisotnosti uporablajmo hitri test,ki je prilagojen encimsko imunskemu testu ter test hibridizacije nukleinskih kislin. Osamimo ga z brisom nebnic na krvni agar.
STREPTOCCOCUS AGALACTIE
Človek se okuži s stikom z govedom in neprekuhanim mlekom. Pogosto naseljuje sluznice dihal in rodil. Povzroča hudo vnetje možganov pri novorojenčku. Za dokazovanje uporabljamo hitre teste. Rod G+ kokov, povezanih v verige.
CORYNEBACTERIUM DIPHTHARIE
Povzroča vnetje nebnic, žrela nosu, sapnika, kože. Prebiva v žrelu zdravih oseb in bolnikov. Bolezen povzročajo le toksigeni sevi. Prenaša se z izločki dihal, s stikom. V preteklosti je bila davica huda bolezen, smrtna. Cepljenje je obvezno z oslabljenim toksinom=toksoidom in tam bolezni tudi ni. Bakterija je odporna proti izsušitvi, preživi več tednov. Potrebna je stroga osamitev. Je gram+, negibljiva palička. Bakterija različnih oblik(pleomorfna). Bacil davice pride v žrelo in zg. dihal, kjer se naseli in razmnožuje, povzroči vnetje, izloča strup(difterijski eksotoksin) uniči celice sluznice in ovira dihanje, povečajo se bezgavke na vratu. Bakterija se zadržuje na mestu razmnoževanja, toksin pa pronica v kri. Okvari za življenje pomembne organe. Preiskujemo brise žrela, nosu in nosnožrelnega prostora ter delce psevdomembran, ki jih ob bolniku zasejemo na ogreta bakteriološka gojišča po osamitvi določamo tudi njihovo toksikogenost.
VIRUSNE OKUŽBE ZGORNJIH DIHAL:
ADENOVIRUSI
Povzročajo vnetje nebnic, žrela,veznic, nosnožrelnega prostora, pri dojenčkih pa tudi spnika in pljuč. Vir bolezni je človek. Prenaša se z izločki dihal, s stikom, se hitro širijo, so srednje veliki kubično somerni virusi DNK brez ovojnice. Jih je okoli 50 tipov. Virusi se zadržujejo v limfnem tkivu in žrelu tudi brez znakov bolezni. Za dokazovanje vzamemo brise ali izpirke nosnožrelnega prostora,žrela,nosu,očesne veznice. Virusne delce v kužnini dokazujemo z elektronskim mikroskopom z imunofluorescenčnim ali imunoencimskim testom.
RINOVIRUSI
Povzročajo prehlad. Edini rezervoar je človek. Pojavlja se skozi vse leto. Prenaša se z vdihavanjem izločkov, s stikom, z rokami. Je virus drobni RNK brez ovojnice. Povzročajo vnetje sluznice z izcedkom, kihanjem, blagim kašljem in glavobolom. Izločanje interferona pomaga pri ozdravitvi. Virus osamimo v celičnih kulturah iz izpirkov nosu in aspiratov nosnožrelnega prostora.
CANDIDA ALBICANS
Lahko prebiva na sluznici ust. V določenih okoliščinah se čezmerno razraste, rast se ji tedaj spremeni in iz kvasovkam podobne oblike nastane micelijska oblika, ki dela značilne klamidospore.
Povzroča vnetje, bele lise na sluznici, jeziku in dlesni.
OKUŽBE SPODNJIH DIHAL:
So običajno brez mikroorganizmov,pokriva jih migetalčni epitelij in plast sluzi. Pri odstranjevanju mikroorganizmov sodelujejo kašelj, fagociti, mikrobicidni izločki naravne imunosti in protitelesa IG A
STREPTOCCOCUS PNEUMONIAE
Povzroči pljučnico, pljučni absces, sepso, vnetje srednjega ušesa, sinusov, možganskih open. Je med najpogostejšimi povzročitelji vnetja spodnjih dihal. Zajeda le človeka. Je po gram+ kok suličaste oblike, dela alfa hemolizo. Virulentni sevi imajo kapsulo. Če pridejo virulentni sevi v alveole občutljivejšega gostitelja se hitro razmnožujejo, nastane vnetje, posledica je težko dihanje in obilen sputum. Najpogosteje zasejemo na bakteriološka gojišča sputum in kri. Kapsularni polisaharidni antigen dokazujemo v likvorju,urinu,serumu.
HEMOPHILUS INFLUENZAE
Povzroča epiglotitis, vnetje sapnika, sapnic, pljučnico, vnetje srednjega ušesa, očesne veznice, meningitis in sepso. Prebiva v žrelu in nosno žrelnem prostoru ljudi. Od njih se širi s kapljicami aerosola in izločki. Zajeda človeka. Najbolj so ogroženo otroci stari 2-4 let. H.influenzae je po G- drobni bacil.
Najbolj je patogen kapsularni tip B, proti kateremu so pripravili cepivo. H.influenzae je občutljiv na nizke temperature, zato je najbolje, da kužnine čim prej zasejemo na ogreta gojišča. Najpogosteje preiskujemo sputum, kri in likvor. V likvorju, serumu in urinu neposredno dokazujemo polisaharidnikapsularni antigen B
BORDETELLA PERTUSSIS
Povzroča oslovski kašelj, to je vnetje sapnika in sapnic z napadi hudega kašlja. Širi se z aerosolom. Cepljenje je obvezno, saj je pred tem bilo veliko smrti. Je G- bacil.
Prenaša se kapljično kamor preide v zgornja dihala. V velikih količinah ga najdemo v nosnožrelnem prostoru od tam se širi v spodnja dihala. Utrdi se v sluznici sapnika in povzroči vnetje. Bacil izloča več strupnin (trahealni citotoksin). Za preiskave vzamemo bris transnazalno skozi nos. Odbrisek nosnožrelnega prostora pri nejasni diagnozi dokazujemo protitelesa IgM in IgG v serumu.
KLEBSIELLA PNEUMONIAE
Je redkejša povzročiteljica pljučnice, ki pa so hude. Gre za okvaro pljučnega tkiva s krvavitvami in za pljučne ognojke. Je G- negibljiva kratka in debela palička s kapsulo. Pri okvari sodelujejo endotoksini. Prebiva v 5 % zdravih oseb žrelu in črevesju. Najpogosteje je povezana z opurtonističnimi okužbami pri starejših osebah, alkoholikih in diabetikih.
V dihalih se naseli predvsem pri bolnikih,ki se dolgo zdravijo v bolnišnicah z antibiotiki. Osamimo jo z zasejevanjem sputuma, aspirata traheje, krvi in drugih kužnin na bakteriološka gojišča.
MYCOPLASMA PNEUMONIAE
Povzroča vnetje žrela,sapnika,sapnic,,obnosnih votlin,srednjega ušesa in pljučnico, ki so jo sprva imenovali primarna atipična pljučnica. Širi se z aerosoli in s stiki med mladimi v prenapolnjenih prostorih. Razširjena je po vsem svetu. So drobne bakterije brez trdne celične stene rod multiformnih gramnegativnih aerobnih in fakultativno anaerobnih mikroorganizmov brez celične stene.
So znotrajcelični zajedalci. Adhezin P1 sodeluje pri prilepljanju na celice dihal. Gojimo jih lahko v konjskem serumu. Zaradi počasne rasti jih sedaj neposredno dokazujemo specifično DNK s hibridizacijo in verižno reakcijo s polimerazo.Bolezen potrdimo z dokazom protiteles.
LEGIONELA PNEUMOPHILA
Povzroča pljučnico in influenci podobna vnetja dihal,predvsem pri manj odpornih osebah V naravi živi v vodi, algah, pa tudi v vodnih amebah. Človek se okuži z aerosoli iz vodovodnih pip. Nalezljiva bolezen z visoko temperaturo, gastrointestinalno bolečino, glavobolom in pljučnico, ki jo povzroča G- bacil Legionella pneumophila in ima nezdravljena visoko umrljivost. Preiskujemo kužnine iz dihal z neposrednimi preiskavnimi metodami(Imunoflurescenca,test dokazovanja nukleinskih kislin) in z zasejevanejm na posebna gojišča.
MYCOBACTERIUM TUBERCULOSIS
Povzroča tuberkulozo, ki je značilna okužba pljuč s kroničnim potekom, z znaki kot so vročina, hujšanje , kašelj, izmeček, ter trajanjem več mesecev ali let. Dobimo jo z vdihovanjem bacilov, ki se prenašajo po zraku od oseb, ki imajo tako imenovano odprto tuberkulozo.
To pomeni da je zaradi uničenja pljučnega tkiva nastala neposredna povezava vnetne votline s sapnikom. Prvi stik mine brez bolezenskih znakov, bacili se utrdijo v regionalnih bezgavkah, te se vnamejo in sirasto propadejo. Je kužna in se prenaša s tesnim stikom. Za preprečevanje je potrebno hitro odkrivanje. Zmanjšala se je zaradi načrtnega iskanja. Je G+ tenka drobna razvejana palička, odporna proti sušenju. Je acidorezistentna. Kužnine preiskujemo mikroskopsko in z zasejevanjem na posebnem gojišču z lecitinom. Bacili so odporni proti sušenju, uničuje jih sončna svetloba in UV žarki. Spoznamo jo po sputumu – bacile v njem in želodčni sok v razmazu mikroskopsko. Za osamitev TBC potrebujema vsaj dva meseca.
MYCOBACTERIUM LEPRAE
Je povzročitelj gobavosti ali lepre. Nastanejo spremembe na koži, sluznicah nosu, ter okvara živčevja. Bolezen se začne v nosu. Ugotavljamo jo le mikroskopsko.
VIRUSNE OKUŽBE SPODNJIH DIHAL:
VIRUSI INFLUENCE
Povzroča influenco ali gripo,vnetje sapnika in sapnic in pljučnico. Bolezenski znaki so splošni, bolečine v sklepih in mišicah, vročina,.. Dobimo jo z vdihavanjem virusa, okuženimi predmeti, rokami. Sodi med kapljične okužbe, jo je težko preprečit in se hitro širi v obliki epidemij. Pojavlja se v epidemičnih valovih A-natri leta i se hitreje širi, B- na šest let.
Prevladuje v hladnejših dneh, vzrok za nastajanje epidemij je genetično, nestabilnost virusa, lahko gre za izmenjavo RNK segmentov. Prištevamo jih med srednje velike viruse. Je srednje velik virus z vijačno somerno nukleokapsidovirus RNK z ovojnico, ki vsebuje Beljakovino hemaglutinin (HA), ki veže virus na občutljive celice in encimsko nevraminidazo (NA), ki omogoča sproščanje virusnih delcev s površine celic.
Potrebna je hitra mikrobiološka diagnoza z direktno imunoflouroscenco iz izpirka nosnožrelnega prostora. Med epidemijo preiskujemo izpirke nosu in žrela,ki jih zasejemo v amnionske vrečke oplojenih kokošjih jajc,kjer virus osamimo in določimo tip hemaglutina in nevraminidiaze.
VIRUS PARAINFLUENCE
Povzroča vnetje spnic in žrela(akutni laringotraheobronhitis-krup) in pljučnico pri otrocih in mladih oseb. Po zgradbi so podobni virusu influence. Dokazujemo ga v izločkih dihal, odbrisku in izpirku nosnožrelnega prostora ali žrela. Antigene dokazujemo v celicah z direktno imunoflouroscenco z monoklonskimi protitelesi,lahko uporabimo tudi elektronski mikroskop.
RESPIRACIJSKI SINCICIJSKI VIRUS
Povzroča pljučnico, bronhiolitis pri novorojenčkih in dojenčkih.
Posebej je nevaren za dojenčke od 6.tedna-6.meseca. Uvrščamo ga med najnevarnejše povzročitelje bronhiolitisov in pljučnic pri dojenčkih. Širi se z kapljicami iz dihal s stikom,z onesnaženimi rokami in predmeti.
Povzroča epidemije v porodnišnicah in pediatričnih oddelkih ter v varstvenih ustanovah. Je virus RNK z ovojnico z vijačno somerno nukleokapsido. Potrebna je hitra laboratorijska potrditev Odvzamemo izpirek ali odbrisek nosu ali nosnožrelnega prostora,iščemo virusne antigene z imunoflouroscenco ali z imunoencimskimi testi.
GLIVNE OKUŽBE SPODNJIH DIHAL:
CANDIDA ALBICANS
V spodnjem delu se naseli, kadar ji okoliščine omogočajo njeno bogatejšo rast. Od kvasovkam podobnih imperfektnih gliv, ki se pojavljajo pri ljudeh med normalno floro na sluznicah, nekatere vrste povzročajo lokalizirane okužbe na koži in na sluznicah ter generalizirane sistemske mikoze predvsem pri oslabljenih osebah najbolj pogosta vrsta gliv, ki povzroča lokalizirano in generalizirano kandidozo pri ljudeh. Okužimo se z z vdihavanjem spor iz okolja.
Sum najhitreje potrdimo z mikroskopsko preiskavo izločkov,ki jih lahko zasejemo v gojišča za osamitev gliv.
PNEUMOCYSTIS CARINII
Vstopa skozi dihala v pljučih se razmnoži in povzroči pljučnico. Rod mikroorganizmov z eno samo vrsto, ni še znano, ali gre za glivo ali za parazita. Mikroorganizem, ki povzroča pljučnico pri
oslabljenih otrocih in bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom (npr. okuženih s HIV), določimo jo z mikroskopsko preiskavo izločkov ali jo zasejemo na gojišče za osamitev gliv.
PARAZITSKE ŽIVALI V DIHALIH:
ENTAMOEBA HUSTOLYTICA
Je parazit v debelem črevesu pri prehajanju v kri pa lahko potuje v pljuča kjer nastanejo ognojki. rod ameb, ki živijo v prebavilih vretenčarjev vrsta ameb, ki pri človeku povzročajo amebno dizenterijo in včasih jetrni absces.
TOXOPLAZMOZA GONDII
Lahko povzroči pljučnico, ki je ena od oblik toxoplazmoze. Parazitoza živali in ljudi po okužbi s praživaljo Toxoplasma gondii, navadno z okuženim mesom, pogosto se prenese z matere na plod, prizadene najpogosteje možgane in oči in je zlasti nevarna pri imunodeficitnih boleznih.