DAVICA – Corynobacterium diphtheriae, bris žrela, nosu, nosnožrelnega prostora, ki jih ob bolniku zasejemo na bakterijska gojišča.
ŠKRLATINKA – Piogeni streptokok ali Streptococus pyogenes, bris nebnic na krvni agar.
BOTULIZEM – Clostridium botulinium, povzroča zelo nevarno zastrupitev s hrano, z ohromelostjo mišic. Prisotnost botulinskega toksina v hrani, iztrebkih in krvi dokazujemo na laboratorijskih miših. Opazujemo nastanek ohromelosti pri živalih.
VRANIČNI PRISAD – Bacillus anthrocis, izcedek ali tekočino iz kožne spremembe pri človeku, nanesemo na predmetnico za neposredno mikroskopsko preiskavo. Istočasno zasejemo vsebino v bakteriološka gojišča, vedno zasejemo tudi kri.
GONOREJA – Nesseria gonorrhaeae, ali kapavica, bakterijo pri moškem iščemo v gnojnem izcedku sečnice, z mikroskopsko preiskavo in zasejevanjem na bakterijska gojišča. Pri ženski pa bris cervixa.
ŠKRLATINKA: Streptococcus pyogenes, bris nebnic na krvni agar
DAVICA: Corynobacterium diphtheriae, bris žrela, nosu, nosno žrelnega prostora, ki jih ob bolniku zasejemo na gojišče
GNOJNI MENINGITIS: Streptococcus pneumoniae ali Haemophilus influenzae, zasejemo likvor ob bolniku na ogreto gojišče
INFEKCIJSKA MONONUKLEOZA: virus Epstein Barr, za potrditev bolezni največkrat ugotavljamo povečano količino protiteles v serumu s testom indirektne IF
KAPAVICA: Nesseria gonorrhaeae, pri moškem iščemo bakterijo v gnojnem izcedku sečnice in zasajevanjem na bakteriološka gojišča, pri ženski pa bris cervixa
PLJUČNA TUBERKULOZA: Mycrobacterium tuberkulosis, odvzamemo sputum ali želodčni sok
PLINSKI PRISAD: iščemo clostridije, največkrat Clostridium perfringens, vzamemo gnoj in tkivo rane za bakteriološko preiskavo
BACILARNE OKUŽBE: Shigella, osamimo jih iz iztrebkov tako, da jih zasejemo na posebna selektivna gojišča takoj ob bolniku
ČREVESNA VROČICA: Salmonela typhii; zasejemo iztrebke na psebna selektivna gojišča, pri težjih oblikah bolezni in pri črevesnih vročicah preiskujemo bakteriološko tudi seč, kri, kostni mozeg in gnoj
PODANČICA: Enterobius vermicularis; na zadnjik pritisnemo cekofanski trak (perianalni bris) in naj se jajčeca prilepijo, trak nato prilepimo na predmetnik in ga mikroskopsko pregledamo
STREPTOCOCCUS AGALACTIAE: uporabljamo hitre teste(kri) ali odvzamemo bris nebnic, kužnino zasejemo na krvni agar
HELIOBACTER PYLORI:
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=qdW3dz6kFKk[/youtube]
povzroča vnetje želodčne sluznice in sluznice dvanajstnika. Bakterijo iščemo v vzorcih želodčne sluznice z biopsijo, ki jih odvzamemo z gastroskopom
SIFILIS: Treponema pallidum; dokazujemo protitelesa v serumu in likvorju ali iščemo gibljive treponeme na dnu razjede z mikroskopiranjem v temnem polju
GIARDIA LAMBLIA: pri bolniki iščemo trofozite mikroskopsko v aspiratu iz dvanajstnika, ciste pa v iztrebkih
PASJA TRAKULJA: Echinococcus granullosus; v serumu človeka iščemo protitelesa proti antigenu, ki je prirejen iz tekočine mehurnjaka. Boljše za ugotovitev bolezni je RTG ali UZ preiskava
OSLOVSKI KAŠELJ: Bordetella pertussis, bris nosnožrelnega prostora, pri nejasni diagnozi iščemo protitelesa v serumu
SOOR: Candida albicans, bris nebnic in dlesni
RDEČKE: virus Rubella, odzeli bi kri, pri nosečnicah in novorojenčkih dokazujemo aktivno okužbo s testi na prisotnost specifičnih protiteles
SPECIFFIČNI URETRITIS: Esherichia colli, odvzeli bi kri in urin
SRBENJE V ANALNI REGIJI: Enterobius vermicularis, na zadnjik prilepimo celofanski trak (perianalni bris) in nanj se jajčeca prilepijo, trak nato prilepimo na predmetnik in ga mikroskopsko pregledujemo
LEGIONARSKA BOLEZEN: Legionela pneumophila, povzroča pljučnico in influenci podobno vnetje dihal, pri bolnikih preiskujemo kužnine iz dihal
STAPHYLOCOCCUS AUREUS: zastrupitev s hrano, stafilokokno zastrupitev s hrano ugotavljamo z dokazovanjem enterotoksina v hrani in iztrebkih, ter pri bakterija, ki smo jih osamili
CITOMEGALOVIRUS: bolezen ugotavljamo z osamitvijo virusa iz izpirkov žrela in seča v celičnih kulturah in z dokazovanjem zvečanja količine protiteles v serumu. Znak okužbe otroka med nosečnostjo je dokaz specifičnih protiteles IgM. V celicah seča in levkocitih dokazujemo virus s hibridizacijo DNK.
CHLAMYDIA PSITTACI : ormitoze, povzroča bolezen pri pticah, odvzeli bi sputum, bris žrela in nosnožrelnega prostora, dokazujemo klamidijske antigene (IF in Elisa test), določamo lahko tudi zvečano količino protiteles IgG in IgM
BORELIA BURDORFERI: borelije iščemo v vzorcih kože, v krvi, likvorju in sklepnih tekočinah, za osamitev je potrebno zelo bogato gojišče
CHLAMYDIA TRACHOMATIS: vnetje sečnice in rodil, odvzamemo brise sečnice, nožnice, očesne veznice, opazujemo jih neposredno z IF in Elisa testom ali dokazujemo specifično DNK s hibridizacijskim testom, kužnine lahko zasejemo tudi v celične kullture
GIARDIA LAMBLIA: pri bolnikih iščemo trofozite mikroskopsko v aspiratu iz dvanajstnika, ciste pa v iztrebkih
STEKLINA: virus rabiesa, pri bolnikih in sumljivih živalih iščemo virusne vključke v možganih z imunoflurescenčno metodo in z vbrizgavanjem kužnin v možgane sesnih miši.
KUGA: yersinia pesti saki bacil kuge, mikrobiološko preiskujemo aspirat iz bezgavk, kri in sputum z direktno imunoflurescenco in z zasajevanjem na gojišča
TOKSOPLAZMOZA: toxoplasma gondii, ugotavljamo z neposrednim mikroskopskim pregledom bezgavk in tkiv, največkrat pa z dokazovanjem protiteles s serološkimi testi