1. Če se v zdravstvu v zdravstveni organizaciji pojavi večja fluktacija kadra, kaj se dogaja z njeno entropijo? Razložite pojav.
Odhajanje in prihajanje osebja – potrebujejo nova znanja (entropija se poveča) – ko se novi kadri priučijo novih znanj se entropija zmanjša. Večja je urejenost kadra, manjša je entropija in obratno.
2. Ali je lahko birokratska organizacija tudi decentralizirana? Da/ne – zakaj?
NE. Strogo je strukturirana in hierarhično naravnana. To je krovni management. NE. Strogo je strukturirana in hierarhično naravnana. To je krovni management. Birokratska org. ima odločanje strogo skoncentrirano in hierarhično naravnano v eni poslovni funkciji. Decentralizirana org. ima funkcije razpršene na različne službe kot so kadrovska, prodajna,
finančna, računovodska…
3. Ali lahko srednji management prevzema funkcijo krovnega managementa? Ali so mu te funkcije lahko dodeljene?
Ne more prevzemati, lahko pa prevzame naloge, ki jih deligira krovni management in posledično so podeljene odgovornosti in s tem avtoriteta. Posledično pa srednji management odgovarja krovnemu managementu.
4. Spremembe v eksogenem okolju lahko vplivajo na endogeno okolje. Kateri podsistemi endogenega okolja organizacije so lahko najbolj izpostavljeni? Argumentirajte.
Vsi podsistemi endogenega okolja so izpostavljeni eksogenim dejavnikom, saj se njihove posledice kažejo v vseh segmentih organizacije. Npr.: če se zmanjšajo namenska sredstva v proračunu za zdravstvo, to posledično pomeni krčenje resursov za zdravstveno organizacijo (odpuščanje delavcev, večja obremenjenost, manj sredstev za opremo) in posledično slabša oskrba bolnikov.
5. Ali sta v sodobnih zdravstvenih organizacijah planiranje in izvajanje ločeni fazi ali ne, argumentiraj.
DA. Sta ločeni, vendar pa je med njima potrebna povezanost, za nemoteno, učinkovito in produktivno delovanje sodobnih zdravstvenih organizacij. (nisem sigurna v odgovor)
6. Ali morfogeneza vpliva na povečanje entropije zdravstvene organizacije?
DA, vpliva. Če morfogeneze ni, entropija narašča in privede do razpada sistema.
7. Navedite faze managementa tveganj. Opišite te faze v primeru: decubitus-a.
1. Faza – faza detekcije:
V tej fazi je pomembno, da MS odkrije dekubitus, prepozna paciente, ki so ogroženi za nastanek dekubitusa še pred nastankom
2. Faza –faza izobraževanja:
MS na področju ran – dekubitusa, poznavanje preventive, pravilne uporabe sodobnih oblog
3. Faza – faza intervencije:
MS pravočasno odkrije in prepreči, če pa je že nastal, ga pravilno oskrbi.
8. Narišite splošno shemo odprtega sistema z vsemi elementi in transformacijo in narišite kontrolni mehanizem v primeru MRSA.
VHOD – informacija, da ima bolnik MRSA
TRANSFORMACIJSKI PROCES – obveščanje zaposlenih
IZHOD – obveščenost oddelka in začetni preventivni ukrepi
OKOLJE – sprejema in podaja informacije
POVRATNA ZVEZA – vse informacije o poteku bolezni, širjenju in ukrepih
KONTROLNI MEHANIZEM – primerjava zastavljenih ciljev, da nihče ne bo zbolel z MRSA, z dejanskim stanjem, na podlagi tega se lahko uvedejo novi preventivni ukrepi na enem od področij
9. Ali je tim v sodobni zdravstveni organizaciji učinkovit, uporabi osnovne elemente, da/ne, argumentiraj.
DA. Če tim deluje homogeno, hkrati pa prinaša nove ideje. Preko timov dela je lažje obvladovati management celovite kakovosti, ker ga lažje izvedeš.
– delovne naloge je potrebno razdeliti
– delovni timi/skupine na ta način lažje dosegajo cilje skupine in/ali organizacije
– oblikuje se učenje (drug od drugega) in delo se postopoma specializira (odvisno od storitev)
Elementi:
– Postavljanje ciljev
– Dobri medosebni odnosi
– Delitev dela in koordinacija
– Nadzor in evalvacija
– Uvajanje procesa zdravstvene nege
+
– sodelovanje vseh članov tima
– skupinska odgovornost
– samodisciplina vsakega člana
– timski sestanki omogočajo pravočasno ugotavljanje problemov in njihovo razreševanje
– timska zdravstvena nega
– potreben je čas za koordiniranje dela in delegiranje nalog
– skupinska odgovornost
10. Reševanje težav prikaži s pomočjo posameznih faz, ko želiš rešiti problem nezadostnega števila zaposlenih na svojem oddelku.
– prerazporeditev dela med zaposlenimi
– racionalizacija v nujnosti dela
– prerazporeditev zaposlenih
– povečanje storilnosti
– interna prerazporeditev z drugih oddelkov
– brezplačno volentersko delo
– poudarek dela je na učinkovitosti, delitvi dela in strogi kontroli
– standardi
– dms izvajajo tudi naloge vodenja
– sistem je učinkovit v času kritičnega pomanjkanja kadra
– naloge so razdeljene med različne izvajalce
– obravnava je depersionalizirana
11. Nariši matrično shemo in na pravo mesto vnesi sledeče elemente: tim, vodja projekta, kadrovska služba, finančna služba, rešitev projekta.
Vsak član tima je zadolžen za točno določeno ožjo nalogo pri procesu izvedbe projekta / izdelave izdelka. Tako je vsak specializiran za posamezno nalogo in jo opravi kvalitetnejše, kakor če bi posameznik izvedel projekt / izdelek sam od začetka, do konca. Vloga vodje je, da vodi projekt mimo vseh posameznikov/služb, ki vodijo do rešitve problema.
12. Večanje števila zaposlenih veča kompleksnost organizacije. Ali je možno kompleksnost vsaj delno omejiti? Da/ne, argumentiraj.
DA, kompleksnost se lahko omeji, tako da se delavce na določeni ravni priuči določene naloge višje in nižje ravni (srednji management se nauči in opravlja določene naloge višjega in nižjega managementa).
13. Ali visoka specializacija delavcev vpliva na pozitiven izid? Kaj to stroškovno pomeni za organizacijo?
DA, stroškovno pomeni, da se več sredstev nameni zaposlovanju dobro usposobljenega kadra, kar pa posledično pomeni manjše zaposlovanje. Visoko specializiran kader vpliva na dober izid, saj so zaradi boljše usposobljenosti ti kadri učinkovitejši.
14. Ali moč položaja izhaja iz sistematiziranosti delovnega mesta? Da/ne, argumentiraj.
NE, ker razporejenost različnih kadrov na določenem oddelku ne vpliva na moč posameznika. Je pa moč odvisna od položaja, ki ga ta posameznik na tem oddelku ima.
15. Večje število članov tima negativno vpliva na delovno učinkovitost tima? Da/ne, argumentiraj.
NE, če je znotraj tima dobra skupinska dinamika in ima vsak član jasno določene zadolžitve, za katere skrbi glavna MS.
16. Adhokracija – planiranje in izvajanje nista ločeni fazi. Argumentiraj.
– Ker je potrebno hitro reagiranje, uporablja se takrat, ko nam zmanjkuje časa, ko so potrebne hitre odločitve
– Skupno odločanje in realizacija načrta
– V normalnem poteku gre najprej načrtovanje, nato proizvodnja, potem prodaja,…
– Pri adhokraciji pa se ne izgublja časa in vsi procesi potekajo istočasno
17. Narišite shemo vstopnih in izstopnih elementov in transformacije elementov sistema. Za ZN v zdravstveni organizaciji navedite le tiste elemente, ki predstavljajo vstopne in izstopne elemente.
STRUKTURA + PROCESI = IZID
Material, tehnična oprema postopki, ukrepi zadovoljstvo P, zdravje
Informacije aktivnosti, predpisi, (ohranjanje, varovanje, krepitev)
Kader standardi, zgodnje odkrivanje bolezni,
Zavodi, denar prizadevanja izboljšanje zdravstvenih razmer
18. Ali lahko srednje vodstvo prevzame vlogo poslovodenja?
Lahko, vendar raje ne. Ustrezno izobražen zaposleni ima večje sposobnosti oz primeren razvoj osebja za kapital, za organizacijo, stroko in za posameznika (pacienta).
[wp_ad_camp_1]
19. Ali lahko srednji management zdravstvene organizacije prevzame glavno vlogo / poslovodske enote? Ali so mu te pristojnosti lahko dodeljene?
NE. Lahko pa na osnovi usmeritve najvišjega vodstva sprejemajo odločitve za lastno poslovno enoto. To pa je odvisno od stopnje decentralizacije v podjetju, koliko možnosti imajo za samostojno odločanje.
20. Shematično narišite razmejitev v ravni delovanja managementa zdravstvene organizacije. Na vaši shemi narišite in označite vse formalne povezave in morebitne neformalne povezave. Označite neformalno povezavo med spodnjim in krovnim managementom. Napišite tudi prednosti in slabosti.
Najpogostejša delitev je na osnovi hierarhičnega položaja in področja delovanja:
1. NAJVIŠJE VODSTVO – struktura managerjev z odločujočim vplivom za poslovanje podjetja (oblikovanje vizije, poslanstva, globalne strategije,..)
2. SREDNJE VODSTVO – managerji poslovnih enot ali posameznih poslovnih funkcij – odgovornost za poslovanje oddelka, ki ga vodijo
3. PRVA LINIJA MANAGEMENTA – sestavljajo oddelkovodje, delovodje in nadzorniki – vodenje in izvajanje nalog
– formalne povezave
– neformalne povezave; so možne, a zaradi hierarhije nezaželjene
21. Naštej elemente vodenja in upravljanja. V shemo navedi kako lahko pod temi elementi poteka večanje posteljnih kapacitet.
Elementi: planiranje, organiziranje, ukazovanje, koordiniranje, kontroliranje
1. Plan: letni načrt kako bi povečali način posteljnih kapacitet
2. Organiziranje: org. prostor, iščeš najbolj ugodnega ponudnika, določiš čas, org. ljudi
3. Koordiniranje: razdelitev del in nalog, povezovanje in sodelovanje ljudi
4. Ukazovanje: točna, jasna navodila (točno določene osebe na določenem mestu ob določenem času)
5. Kontroliranje: izvajanje nadzora, ugotavljanje zastavljenih ciljev, reorganizacija po potrebi
22. Eden od faktorjev, ki determinira zdravstveno organizacijo je kompleksnost. Shematično narišite zmanjševanje/ odpravo kompleksnosti. Argumentirajte vašo sliko s predpostavko, da le ta zmanjšuje/ odpravlja njeno kompleksnost.
Kompleksnost se zmanjša tako, da se hierarhična struktura spremeni in postane večja povezava med vodilnim in ostalimi nižjimi zaposlenimi.
23. Za naštete elemente narišite graf/shemo planiranja kratko, srednje in dolgoročnih ciljev (časovno planiranje). Naštete elemente postavite / opredelite kot cilj. Za vsako postavko na kratko argumentirajte, zakaj ste se odločili za to časovno determinento za postavljen element. V shemi/grafu uporabite črko pred trditvami: a) finančno poročilo, b) dolgovi do zunanjih izvajalcev, c) kadrovska poročila, d) bilanca stanja, e) spremljanje zdravstvenih storitev, f) management tveganj, g) dolgoročni plan nabora kadrov, h) evalvacija aktivnosti.
a) finančno poročilo – v kratkem času ne dobiš jasne slike, zato je potreben daljši čas, vendar pa ne predolgo
b) dolgovi do zunanjih izvajalcev – da lahko ostala sredstva planiramo naprej, moramo najprej poravnati dolgove
c) kadrovska poročila – so redno potrebna za nadaljno planiranje
d) bilanca stanja – končno poročanje o bilanci stanja, da se lahko nadaljuje planiranje dolgoročnih planov
e) spremljanje zdravstvenih storitev – sprotna kontrola izvajanja porabe, merjenja kakovosti
f) management tveganj – vnaprej predvidevati, da preprečimo propad sistema (konkurenca, spremembe iz okolja ali v sistemu fluktuacija)
g) dolgoročni plan nabora kadrov – v daljšem časovnem obdobju
h) evalvacija aktivnosti – srednjeročno, odvisna od situacije, nekatere stvari so potrebne takoj