Organizacija in management v zdravstveni negi zapiski

management-v-zdravstvu-in-zdravstveni-negi

Kaj je organizacija?

  • organizacijski sistem
  • socialni sistem
  • subjekt
  • proces

Kaj je management?

  • načrtovanje
  • organiziranje
  • vodenje
  • kontroliranje

Kaj je vodenje?

Je motiviranje in usmerjanje ljudi k zastavljenim ciljem.

Organizacija zdravstvene nege v Sloveniji

  • Medicinska sestra na ministrstvu za zdravje
  • Predstavnik/ca zdravstvene nege v Zdravstvenem svetu
  • Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego
  • Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
  • Sindikat delavcev v zdravstveni negi

Medicinska sestra na ministrstvu za zdravje (CNO)

  • Koordinira dejavnost zdravstvene nege (pripravništvo, strokovni izpiti, nostrifikacije…)
  • Informira organizacije in organe v zdravstveni negi o dogajanjih v zdravstveni politiki
  • Sodeluje z mednarodnimi organizacijami (SZO…)

Zdravstveni svet

  • Je najvišji usklajevalni in posvetovalni organ ministra, pristojnega za zdravje.
  • Obravnava predloge razširjenih strokovnih kolegijev in drugih predlagateljev, kadar ti predlogi vplivajo na vsebino in obseg zdravstvenega varstva, s tem pa na zdravstveno politiko in financiranje zdravstvenega varstva. Kadar predlagatelji novih zdravstvenih programov in storitev niso RSK, mora predlagatelj pridobiti mnenje ustreznega RSK.

Zdravstveni svet – naloge

  • Obravnava in potrjuje priporočila, smernice in navodila RSK, ki vplivajo na vsebino in obseg zdravstvenega varstva, zdravstveno politiko in financiranje.
  • Obravnava nacionalni program zdravstvenega in preventivnega zdravstvenega varstva ter zdravstvene vzgoje.
  • Potrjuje merila za akreditacijo zdravstvenih zavodov in zasebnikov, potrjuje kazalce kakovosti.
  • Obravnava kadrovske in delovne normative.

Zdravstveni svet – naloge

  • Potrjuje merila in vodi postopek podelitve nazivov zdravstveni svetnik in višji zdravstveni svetnik.
  • Obravnava spremembe vsebine študijskih programov medicinskih fakultet in drugih zdravstvenih šol (!!!!)
  • Obravnava pobude civilne družbe v zvezi z zdravjem in zdravstvenim varstvom prebivalstva.

Zdravstveni svet

  • se oblikuje pri Ministrstvu za zdravje iz predstavnikov zdravstvene stroke (medicina, farmacija, zdravstvena nega), zdravstvena ekonomika, organizacije zdravstvenega varstva.
  • Kandidata zdravstvene nege predlaga Zbornica – Zveza.
  • Vlada RS izda sklep o soglasju k imenovanju Zdravstvenega sveta za dobo pet let.

(Pravilnik o Zdravstvenem svetu, Uradni list RS)

Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego

  • Je najvišje in avtonomno strokovno telo določene stroke (dejavnost zdravstvene in babiške nege), ki je pri svojih odločitvah zavezano dosežkom znanosti, strokovno preverjenim metodam in razvoju stroke.
  • RSK lahko za obravnavo posameznih vprašanj ustanovi delovne skupine ali povabi k sodelovanju druge strokovnjake.
  • Člane RSK za zdravstveno nego imenuje Klinični center in Zbornica – Zveza, vsak tretjino članov, tretjino članov pa skupaj imenujeta Visoka šola za zdravstvo v Ljubljani in Fakulteta za zdravstvene vede v Mariboru.
  • Mandat članov posameznega RSK traja 6 let, posamezni člani so lahko večkrat imenovani.
  • Vsak RSK ima predsedujočega in namestnika predsedujočega, ki ga določijo člani za mandat enega leta. Namestnik predsedujočega v naslednjem letu prevzame mesto predsedujočega.

Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego – naloge

  • Oblikovanje strokovnih smernic
  • Spremljanje razvoja stroke ter zdravstvene politike in njenih ukrepov
  • Spremljanje kazalcev kakovosti in predlaganje sodobnih metod
  • Spremljanje kadrovskih normativov in standardov materialnih virov
  • Pripravljanje strokovnih stališč, analiz in ocen stanj za MZ, ZZZS in druge naročnike

Zbornica – Zveza

  • Je samostojna, strokovna in poklicna organizacija medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
  • Sestavljena je iz regijskih društev in strokovnih sekcij.
  • Strokovne sekcije ustanavlja za uresničevanje strokovnih interesov.
  • Delovanje Zbornice – Zveze je javno.

Zbornica – Zveza – naloge

  • Ščiti in zastopa poklicne in strokovne interese medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.
  • Skrbi za skladno delovanje stroke zdravstvene in babiške nege v Republiki Sloveniji.
  • Sprejema, obravnava, rešuje in odgovarja na pobude in izkazane interese medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.
  • Sodeluje pri pripravi zakonov in predpisov s področja zdravstvene in babiške nege, zdravstvenega varstva, regulativov v zdravstveni dejavnosti.
  • Organizira, usklajuje in usmerja strokovna in druga izobraževanja, izpopolnjevanja ter usposabljanja ter se v ta namen povezuje z ustreznimi strokovnimi institucijami.
  • Sodeluje z ministrstvom, pristojnim za zdravje, z ministrstvoma, pristojnima za izobraževanje, s srednjimi in visokimi strokovnimi šolami ter fakultetami pri načrtovanju, oblikovanju, spremljanju in posodabljanju dodiplomskega in podiplomskega študija zdravstvene in babiške nege.
  • Oblikuje programe pripravništva in nadzira njihovo izvajanje.
  • Organizira in izvaja strokovni nadzor s svetovanjem (javno pooblastilo).
  • Daje mnenja za izdajo dovoljenj za zasebno delo in za dodelitev koncesij.
  • Oblikuje in sprejema dopolnitve Kodeksa medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ter Kodeksa etike babic in babičarjev ter ukrepa v primerih kršitev.
  • Vodi register članov in izvajalcev dejavnosti zdravstvene in babiške nege (javno pooblastilo).
  • Izdaja, podaljšuje in odvzema licence (javno pooblastilo).

Sindikat delavcev v zdravstveni negi

  • Ščiti interese svojih članov iz ekonomskega in delovno pravnega vidika.
  • Člani so: medicinske sestre, babice, zdravstveni tehniki
  • Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi

Organizacijske teorije

–  klasična organizacijska teorija

–  humanistična organizacijska teorija

–  moderna organizacijska teorija.

  • Vsaka teorija temelji na prevladujočem razmišljanju neke šole.
  • Elementi vsake šole imajo vpliv na sedanjo organizacijo zdravstvenih zavodov.
  • Zdravstvene institucije so “velika industrija zdravja”.
  • Organizacijske teorije vplivajo tudi na zdravstveno nego:

–                     na vlogo in naloge medicinskih sester

–                     na delitev dela

–                     na organizacijo službe zdravstvene nege

Klasična organizacijska teorija

Študij organizacij na osnovi znanstvenega pristopa.

Najbolj poznani teoretiki so:

Henry Fayol (1841 – 1925)

Frederick Taylor (1856 – 1915)

Max Weber (1864 – 1921)

Henry Fayol (1841 – 1925)

  • Postavil je temelje klasičnih managementskih funkcij: načrtovanje, organiziranje, vodenje, kontroliranje.
  • Opazoval je pomanjkljivosti vodenja na najvišji ravni organizacijske hierarhije.
  • Zagovarjal je centralizacijo vodenja (navodila iz enega mesta).

Frederick Taylor (1856 – 1915)

  • Leta 1891 je predlagal načela znanstvenega managementa, ki se nanašajo na izboljšanje individualne produktivnosti.
  • Je začetnik kvantitativne šole organizacije.
  • Proučeval je najnižje ravni organizacijske strukture.
  • Funkcijo vodenja je smatral kot sistem, v katerem delavčevo delo usmerja 8 specializiranih vodij (nihče ni specialist za vse vidike dela).
  • Najboljši način opravljanja delovne naloge pomeni opredeliti, kateri gibi in v kakšnem zaporedju so potrebni za izvedbo delovne naloge.
  • Prvovrsten delavec je tisti, ki mu zaradi njegovih sposobnosti neko delo najbolj ustreza, zato je vsak delavec za določeno delo prvovrsten.

Max Weber (1864 – 1921)

  • Razvil je birokratski model organizacije kot idealne oblike.
  • Značilnosti takšne organizacije so:

– delitev dela

– hierarhija avtoritete

– formalizacija organizacije

– pisani dokumenti in evidence

– selekcija osebja in napredovanje na osnovi sposobnosti

– jasno ločevanje osebnega in organizacijskega življenja.

Značilnosti klasične organizacijske teorije

  • konec 19. st., začetek 20. st.,
  • prvi poizkusi znanstvenega in raziskovalnega pristopa k študiju organizacije,
  • temelji na idealni organizacijski strukturi, poznani kot birokratski model organizacije in na individualni produktivnosti,
  • poudarja usmerjenost k nalogam in individualni visoki produktivnosti,
  • zagovarja več nivojev managementa znotraj organizacije,
  • zagovarja rigidnost managerjev in kontrolo zaposlenih.

Vpliv klasične organizacijske teorije na zdravstvo in zdravstveno nego

  • Večina zdravstvenih organizacij oz. njihovo delovanje temelji na načelih klasične organizacijske teorije.
  • Zdravstvene organizacije imajo zelo specifično verigo komuniciranja, jasne nivoje avtoritete, predpisano politiko in postopke, specifična pravila in predpise za zaposlene.
  • Zdravstvene organizacije poudarjajo izvajanje nalog, učinkovitost in produktivnost v izvajanju zdravstvenih storitev.
  • Funkcionalni in timski način obravnave pacientov (delitev dela) temeljita na klasični organizacijski teoriji.
  • Medicinske sestre in drugo osebje se usposablja za izvajanje svojega dela.
  • Osebje v zdravstvenih organizacijah prejme za svoje delo nagrado (plača).

Humanistična organizacijska teorija

  • Neoklasična/bihejvioristična teorija;
  • razvila se je zaradi pomanjkanja varstva za zaposlene v času klasicizma;
  • mnoge humanistične organizacijske teorije so nastale kot posledica Hawthorne eksperimenta (študija izvedena med leti 1927 in 1933, z raziskovalci harvardske univerze).

Hawthorne eksperiment (1927-1933)

  • Študijo je izvedel Elton Mayo (1880-1949).
  • Študija raziskuje povezanost med pogoji dela (osvetlitev delovnega mesta) in produktivnostjo zaposlenih.

Ugotovitve študije:

  • povečanje osvetlitve – povečanje produktivnosti
  • zmanjšanje osvetlitve – zmanjšanje produktivnosti
  • nespremenjena osvetlitev – rast produktivnosti
  • zmanjševanje osvetlitve – rast produktivnosti.

Zaključki eksperimenta:

  • različni psihološki in socialni faktorji bolj vplivajo na produktivnost kot pa fizični pogoji za delo. To se imenuje HAWTHORNOV EFEKT.
  • Posledica tega eksperimenta je bila usmeritev raziskovanja v proučevanje družbene klime v organizacijah oz. neformalne organizacijske strukture.

Značilnosti humanistične organizacijske teorije

  • Osredotoča se na skupinsko produktivnost bolj kot na individualno in na faktorje, ki to povečujejo oz. jo zmanjšujejo.
  • Poudarek je na proučevanju formalnih in neformalnih organizacijskih struktur in ljudi, ki delajo v organizaciji.
  • Produktivnost se ne nanaša le na denarne nagrade ampak tudi na psihološke nagrade, kot so npr. skupinsko članstvo, občutek pripadnosti, pohvale, zanimivo delo, možnosti strokovnega izpopolnjevanja, dobri medosebni odnosi…

Vpliv humanistične organizacijske teorije na zdravstvo in zdravstveno nego

  • Zdravstvene organizacije morajo slediti humanističnim načelom, če so v ozadju socialne potrebe zaposlenih po nedenarnih nagradah, kot je npr. otroško varstvo, varovanje zdravja…
  • Medicinske sestre morajo razumeti neformalno in formalno strukturo zdravstvene organizacije.
  • Vodilne medicinske sestre morajo poudarjati enotnost skupine in vzpodbujati lojalnost do dela, čeprav delovno okolje ni najbolj idealno.
  • Primarna zdravstvena nega kot način obravnave pacientov (delitev dela) temelji na humanistični organizacijski teoriji.

Moderna organizacijska teorija

  • Razvoj moderne organizacijske teorije se je pričel v šestdesetih letih in še traja.
  • Proučujejo jo raziskovalci različnih disciplin.
  • Ne glede na to katera teorija prevladuje, imajo vse enoten okvir – SISTEM.

Sistemska teorija, Maslowova teorija potreb, Herzbergova motivacijska teorija, Teorija x in y, Teorija z

Značilnosti moderne organizacijske teorije

  • Razvijati se je pričela v šestdesetih letih.
  • Na organizacijo gleda kompleksno, kot dinamični, družbeni sistem, v katerem posamezniki, strukture, končni produkti in okolje sodelujejo pri zagotavljanju organizacijskega uspeha.
  • Organizacije vidi kot dinamične odprte strukture.
  • Osredotoča se na organizacijske procese bolj kot na strukture!!
  • Poudarja povezanost vseh delov organizacije in potrebo po komunikaciji in sodelovanju med vsemi deli.

Vpliv moderne organizacijske teorije na zdravstvo in zdravstveno nego

  • Le nekaj zdravstvenih organizacij je organiziranih z ozirom na načela moderne organizacijske teorije.
  • Če delujejo v okviru sistema, so medicinske sestre direktno odgovorne za načrtovanje, organiziranje, izvajanje in vrednotenje celotne zdravstvene nege.
  • Medicinske sestre morajo komunicirati tudi z družbo (okoljem) in ji predstaviti kaj medicinske sestre sploh so, kaj delajo, koliko stanejo in zakaj pacienti potrebujejo njihove storitve.
  • Medicinske sestre morajo poznati načine sodelovanja za doseganje ciljev organizacije.

Organizacija kot sistem

SISTEM

  • sestav, ureditev, red, ustroj, načrt;
  • skupek načel kot temelj kake vede (filozofski sistem);
  • povezanost sestavin v enotno delovanje (živčni sistem-živčevje, prebavni sistem-prebavila);
  • oblika, način ustroja, organiziranje nečesa (volilni sistem).

Definicije sistema

  • Sistem je množica povezanih, delujočih elementov (Lange,1969).
  • Sistem je kompleks elementov, ki se nahajajo v medsebojni povezanosti (Bertalanffy, 1950).
  • S sistemom razumemo množico elementov v določenih medsebojnih povezavah, ki temelje na določenih zakonih in principih (Kukuleča, 1973).

  • Sistem je množica med seboj povezanih elementov v delujočo celoto v svojem okolju.
  • Sistem je lahko vse kar nas obkroža, od slehernega atoma, pa do vesolja, od najpreprostejše enocelične živali, pa do homo sapiensa, od družine mravelj, pa do najsodobnejših človekovih dosežkov: materialnih ali abstraktnih, tehničnih ali družbenih.

Značilnosti sistemov

  • Elementi so najmanjše enote sistema, ki jih ne moremo in/ali nočemo naprej deliti.
  • Možen je različen razpored in razvrščanje elementov znotraj sistema.
  • Elementi sistema se lahko združujejo v podsisteme.
  • Okolje sistema določajo elementi, ki ne pripadajo obravnavanemu sistemu.
  • Okolje na razne načine vpliva na obnašanje in delovanje sistema, prav tako kot sistem vpliva nazaj na svoje okolje.
  • Meja sistema ločuje elemente, ki pripadajo obravnavanemu sistemu od elementov, ki pripadajo okolju sistema.

Vrste sistemov

  • Odprti sistem z okoljem izmenjuje materijo, energijo in informacije.
  • Zaprti sistem z okoljem ne izmenjuje ničesar. Tak sistem je sam sebi zadosten.

Vplivi na sistem

  • Vplivi na sistem so lahko:

pozitivni (sistem dosega svoje cilje),

negativni (motnje).

  • Z ozirom na vrste vplivov so lahko sistemi:

stabilni

nestabilni

Vrste sistemov z ozirom na vplive

  • Sistem je stabilen, če nanj ne delujejo motnje.
  • Sistem je nestabilen, če nanj delujejo motnje.

Organizacija kot sistem

  • Za organizacijo je pomembno, da deluje kot odprt sistem. Za doseganje kakršnega koli cilja potrebuje iz okolja vsaj informacije in finančna sredstva.
  • Njihova uspešnost je odvisna od interakcij z okoljem.

Organizacijska struktura – organigram (organizacijska shema)

Organigram (organisation chart) je grafična ponazoritev organizacije iz vidika njenega ustroja (strukture), v kateri je predstavljena hierarhična razmestitev organizacijskih enot in posameznikov v organizaciji.

Organizacijska struktura – organigram (organizacijska shema)

  • Iz organizacijske sheme je razvidno, kdo je komu nadrejen in kdo komu podrejen, kot tudi, na kateri organizacijski ravni se kateri oddelek nahaja.

ŠTABNO-LINIJSKA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

  • je svetovalnega karakterja. Gre za odnos ali povezavo med direktorjem in štabnim organom (finančni svetovalec, pomočnik direktorja za področje zdravstvene nege…).

FUNKCIJSKA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Oddelki in službe so porazdeljeni v skupine glede na osnovne funkcije podjetja. Funkcije v podjetju so odvisne od ciljev, ki jih želi podjetje doseči.

  • funkcije: marketing, prodaja, nabava, raziskovanje in razvoj, proizvodnja, računovodstvo, kadrovanje;
  • dekanat, računovodstvo, referat za študentske zadeva, knjižnica, inštituti….)

PROJEKTNA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

  • Projekt je posebna načrtovana naloga, ki jo je potrebno izvršiti v nekem določenem času. Naloga se običajno ne ponavlja ali pa se ne ponavlja v enaki obliki (izgradnja hidrocentrale, snemanje filma, priprava in izvedba olimpijskih iger, izvedba znanstvene konference, študentske konference, seminarja…)

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA PO MINTZBERGU

Organizacijska struktura je sestavljena iz petih splošnih elementov:

  • strateški vrh,
  • srednja linija,
  • operativno jedro,
  • tehnostruktura,
  • štab za podporo.
  • Strateški vrh – v njem se nahaja direktor, upravni odbor, pomočniki direktorja, kolegij direktorjev, štab direktorjev…Strateški vrh dejansko vodi podjetje, sprejema najvažnejše odločitve in daje podjetju splošne usmeritve.
  • Operativno jedro – njegovi člani izvajajo naloge, pretvarjajo input v output.
  • Srednja linija – povezuje strateški vrh in vodje na najnižji ravni v službah operativnega jedra.
  • Tehnostruktura – predpisuje metode in načine dela v operativnem jedru, kar je dejansko standardizacija dela.
  • Štab za podporo – to je vrsta služb, ki podpirajo funkcioniranje kompletne organizacije (pravna služba, kadrovski oddelek, kuhinja za paciente in osebja v bolnici, telefonska centrala…)

Elementi organizacijske strukture

  • Kompleksnost, s katero opišemo vertikalno in horizontalno organizacijo, ki pomeni definiranje funkcij, oddelkov in služb. Na ta način se definira delitev dela, dobimo število organizacijskih ravni, kakor tudi širino organizacije. Predstavlja razvitost organizacije v širino in višino.
  • Formalizacija opredeljuje predpisanost in standardiziranost neke naloge ali opravljanja nekega dela. Izvajamo jo s pomočjo organizacijskih predpisov in različnih navodil.
  • Centralizacija opredeljuje koncentracijo pravic za sprejemanje odločitev.

Delovanje organizacije

ORGANIZACIJA KOT MEHANIZEM

Vsaka organizacija je sestavljena iz mnogih  delov, prav tako kot kakšen mehanizem.

Kot so elementi mehanizma sestavljeni po točno definiranem redu, po neki vnaprej določeni strukturi, tako je organizacija sestavljena po enakem principu. Takšna

organizacija bi morala funkcionirati popolno.

  • Značilnosti: trdna, čvrsta, stabilna, neelastična, neprilagodljiva, avtokratsko vodenje.

ORGANIZACIJA KOT ORGANIZEM

Organizacija se primerja s človeškim organizmom, ki funkcionira biološko popolno in usklajeno. Elementi te organizacije so kakor organi človeškega

telesa, ki avtomatično funkcionirajo, na prvi pogled skoraj medsebojno neodvisno. Vendar je to funkcioniranje pod popolno kontrolo in koordinacijo

možganov in živčnega sistema.

  • Značilnosti: organizacija sama odloča o svojih ciljih, o načinih kako jih bo dosegla in s kakšnimi sredstvi; temelj organizacije je v odnosih med ljudmi; večja demokratičnost in fleksibilnost.

Dejavnost zdravstvene nege kot organizacijska enota v zavodu

  • Namen sodobno organizirane dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe je zagotoviti najvišjo možno kakovost delovanja zdravstvene nege in oskrbe.
  • Dejavnost zdravstvene nege in oskrbe je funkcionalno povezana z vsemi dejavnostmi zavoda in predstavlja neločljivi del celotnega procesa zdravstvene obravnave pacientov.

Dejavnost zdravstvene nege – cilji organiziranja

  • da je vsak pacient obravnavan tako, da je čimprej dosežena njegova neodvisnost pri opravljanju osnovnih življenjskih aktivnosti; da so zadovoljene vse njegove psihične, fizične, socialne in duhovne potrebe; da je obravnavan sistematično in načrtovano po procesni metodi dela; da so vse faze dela dokumentirane;
  • da zagotovimo kontinuiteto obravnave pacienta v zdravstveni negi v zavodu in izven njega;
  • da se finančna sredstva, namenjena za potrebe dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe, čimbolj racionalno in učinkovito razporejajo;
  • da se kadri za zdravstveno nego in oskrbo razporejajo glede na potrebe in zahteve pacienta po zdravstveni negi;
  • da je pacient zadovoljen z zdravstveno nego in z odnosom vseh članov negovalnega tima;
  • da se kader v zdravstveni negi glede na značaj svojih nalog povezuje s svojci pacienta in z drugimi, zanj pomembnimi osebami;
  • da so zadovoljene osebne in profesionalne potrebe izvajalcev zdravstvene nege.

Dejavnost zdravstvene nege – področja delovanja

  • Pedagoško področje
  • Kadrovsko področje
  • Področje razvoja in kakovosti
  • Higiensko epidemiološko področje

Naloge na pedagoškem področju

  • organiziranje,vodenje in izvajanje izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja;
  • organiziranje, vodenje, izvajanje in nadziranje mentorstva pripravnikov, študentov in dijakov;
  • organiziranje in izvajanje zdravstvene vzgoje.

Naloge na kadrovskem področju

  • pridobivanje in izbor kadrov,
  • uvajanje v delo,
  • načrtovanje funkcionalnega izobraževanja,
  • ugotavljanje delovnih obremenitev  zaposlenih in zadovoljstva z delom,
  • motiviranje kadra za delo,
  • ugotavljanje delovnih pogojev,
  • spremljanje in razreševanje problematike zaposlenih.

Naloge na področju razvoja in kakovosti

  • oblikovanje standardov intervencij zdravstvene nege,
  • oblikovanje in uvajanje metod za zagotavljanje kakovosti dela,
  • zagotavljanje in izboljševanje kakovosti ter nadzor,
  • merjenje zadovoljstva pacientov in zaposlenih.

Naloge na higiensko epidemiološkem področju

  • Zagotavljanje splošnih sanitarno-higienskih pogojev pacientovega okolja
  • Načrtovanje procesov za preprečevanje in obvladovanje okužb
  • Nadzor nad čistimi in nečistimi potmi predmetov, materialov in ljudi
  • Nadzor nad odstranjevanjem kontaminiranih materialov in organiziranje prevoza
  • Nadzor nad procesi čiščenja in razkuževanja, sterilizacije
  • Nadzor nad osebno higieno zaposlenih
  • Preprečevanje okužb zaposlenih v skladu z oceno tveganja delovnega mesta
  • Priprava kriterijev za izbor higienskih pripomočkov in opreme
  • Sodelovanje pri analizi epidemioloških podatkov

Organizacijsko spreminjanje

  • Organizacija se odziva na spremembe, ki nastajajo v okolju, ali v njej sami.
  • Ugodne spremembe so tiste, ki podpirajo učinkovito in uspešno delovanje organizacije.
  • Neugodne spremembe so tiste, ki jih povzročajo tekmeci, konkurenti in nasprotniki organizacije.
  • Spremembe so potrebne, ko je organizacija na vrhu svojega uspešnega delovanja.
  • Management lahko predvideva le tiste spremembe, ki jih sam načrtuje.
  • Težje je predvideti spremembe iz okolja.
  • Ker sprememba prekine obstoječe stanje, se pričakuje odpor.
  • Nivo odpora je odvisen od vrste spremembe.
  • Tehnološke spremembe
  • Socialne spremembe

Klasična teorija organizacijskega spreminjanja Kurta Lewina

Tri faze:

  • Faza odmrznitve
  • Faza ukrepanja
  • Faza zamrznitve

Organizacija kot socialni sistem

  • Organizacija je skupina ljudi, ki žele doseči cilje, ki jih kot posamezniki ne morejo doseči. Med ljudmi prihaja do povezovanja in usklajevanja (ljudi in njihovih aktivnosti). Za dosego ciljev uporabljajo različne vire (resurse – material, delovna sredstva, finance, informacije…).
  • Organizacija kot socialni sistem
  • Z organizacijo se definirajo njihovi medsebojni odnosi, način sodelovanja in koordiniranja akcij, kakor tudi vse naloge in odgovornosti posameznih členov, da bi se dosegli zastavljeni cilji ob maksimalni učinkovitosti celega sistema.

Kadrovanje

Je integralni del managementskega procesa. Danes je kadrovanje definirano širše kot le zaposlovanje kadrov.

  • S procesom kadrovanja skušamo najti prave ljudi, za pravo delo, ob pravem času.

Proces zaposlovanja

Se sestoji iz naslednjih faz:

  • načrtovanje kadrovskih virov
  • izbor kadrov
  • zaposlovanje
  • razvoj kadrov

Načrtovanje kadrovskih virov je napovedovanje potreb organizacije po kadrih.

Izbor kadrov – potrebno je najti najboljše strokovnjake, pri čemer se moramo izogniti diskriminaciji.

  • razpis
  • prijava
  • vabljenje
  • razgovor-strukturiran, test, zdravniški pregled, priporočilo
  • ocenjevanje, odločanje
  • izbor

Zaposlovanje je administrativni postopek

Razvoj kadrov

  • usposabljanje
  • kontinuirano strokovno izpopolnjevanje (dovoljenje za delo – licenca)
  • karierni razvoj
  • napredovanje, nazadovanje
  • premeščanje
  • odpuščanje

Strokovno izpopolnjevanje

  • Obsega stalno, neprekinjeno in sistematično pridobivanje, razširjanje in poglabljanje teoretičnih in praktičnih znanj delavca, potrebnih za uspešno opravljanje poklicnih dejavnosti (kompetence) in nalog, glede na vrsto dela, ki ga opravlja

(Pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, 2006, 2.čl)

Vrste strokovnega izpopolnjevanja

  • S praktičnim delom na drugih delovnih mestih v zdravstvenem zavodu, pri zasebnem zdravstvenem delavcu in v drugih zavodih, kjer lahko pridobijo nova znanja in spretnosti oziroma lahko razširijo in poglobijo svoje strokovno znanje;
  • S pridobivanjem znanj in spretnosti v različnih organiziranih oblikah doma ali v tujini (tečaj, seminar, kongres, simpozij, učna delavnica, strokovno srečanje)

Strokovno izpopolnjevanje

  • Delavci z univerzitetno in visoko strokovno izobrazbo – 10 dni / leto
  • Delavci z višjo strokovno izobrazbo – 7 dni / leto
  • Delavci s srednjo strokovno izobrazbo – 5 dni / leto

Vrste učenja v organizaciji

  • Individualno učenje (učenje vodij, učenje osebja)
  • Skupinsko učenje (učenje timov)
  • Organizacijsko učenje (učenje vseh zaposlenih)
  • temeljni cilj: naučiti se temeljnih prvin učeče se organizacije

Spirala znanja

Vsebuje štiri stopnje:

– Internalizacija

– Socializacija

– Eksternalizacija

– Kombinacija

Internalizacija

  • Teoretično znanje zapisano v knjigi (objektivno znanje) se s študijem in prakso prenese v posameznikovo znanje (subjektivno znanje)

Socializacija

  • o temi razmišljamo in o njej komuniciramo. Komunikacija je lahko razpravljanje, strokovno posvetovanje.

Eksternalizacija

  • Pridobljeno znanje dokumentiramo in zapišemo (strokovna revija, časopis), ga prenesemo drugim (referat na strokovnem izpopolnjevanju)

Kombinacija

  • Zapisano znanje ponovno preoblikujemo, ga prikažemo v novi vsebini in povežemo v druge kontekste

Primer

  • Medicinska sestra prebere članek v Obzorniku zdravstvene nege, s čimer pridobi novo znanje (internalizacija na ravni posameznika)
  • O tem razmišlja in razpravlja s sodelavcem (socializacija)
  • Novo pridobljeno znanje predstavi vsem zaposlenim (eksternalizacija na nivoju zavoda), ali kot referat na strokovnem srečanju
  • Novo pridobljeno znanje preoblikuje in uporabi v drugem kontekstu (kombinacija)

Karierni razvoj

  • Karierni razvoj ali karierna mobilnost medicinskih sester je definirana kot prehajanje medicinskih sester na zahtevnejši nivo delovanja, na različna področja zdravstvene nege ali na položaje, torej po vertikalni in horizontalni poti.
  • Kariero lahko gradimo na vzpenjanju po vodstveni lestvici ali pa s specializacijo na posameznem strokovnem področju.
  • Karierni razvoj medicinskih sester je potrebno spodbujati s sistematičnim izobraževanjem in kariernimi sistemi, ki omogočajo medicinskim sestram prehajanje iz ene kategorije v drugo, z enega položaja na drugi znotraj in izven sistema zdravstvenega varstva.
  • Za svojo poklicno pot, za svojo kariero smo vse bolj odgovorni sami in ne več naš delodajalec.

Mentorstvo

  • Mentorstvo je oblika ”prenosa kompetenc”, poznavanj, izkušenj in poznanstev s tistih, ki te imajo na tiste, ki bi le te radi pridobili.
  • vodja – zaposleni, zaposleni – pripravniki, zaposleni – študenti/dijaki, zaposleni – zaposleni.
  • Spreminja se vloga učitelja in predavatelja. Ti postajajo vedno bolj mentorji in vedno manj ”učitelji”. Danes si težko predstavljamo dobro in uspešno osebje, brez učinkovite mentorske pomoči.

Mentor

  • Mentor je oseba, ki uči, vodi, pomaga in svetuje mlajšim medicinskim sestram pri njihovem profesionalnem razvoju.
  • Mentor mora imeti najmanj enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe, opravljen strokovni izpit in najmanj 5 let strokovnih izkušenj na področju zdravstvene nege.

Naloge mentorja

  • Skrbi za dosledno izvajanje usposabljanja (pripravništva)
  • Usposablja, uvaja v delo, daje navodila in nasvete
  • Vzpodbuja za sodelovanje na strokovnih srečanjih
  • Nadzira usposobljenost
  • Obravnava in analizira posamezna praktična vprašanja
  • Skrbi za pravilno uporabo delovnih sredstev in za upoštevanje predpisov o varstvu pri delu
  • Opozarja na kodeks etike
  • Sodeluje pri preizkušanju praktičnega znanja in usposobljenosti

Faze mentorskega procesa

  • pravilna izbira mentorjev,
  • njihovo izobraževanje,
  • uvedba supervizorjev, ki bedijo nad mentorji in njihovim delom,
  • premišljeno povezovanje mentorjev in mentorcev.

Timsko delovanje

  • Najuspešnejše so organizacije, ki delujejo na osnovi timsko zasnovanega dela.
  • Vodja tima je prvi med enakimi, toda najsposobnejši med strokovnjaki ali najboljši organizator, kolikor gre za stalne time, ali najboljši za neko določeno situacijo, medtem ko bo za drugo situacijo to kdo drug.

Motivacija

  • Je zbir procesov, ki usmerjajo osebo k cilju.
  • Je naraven proces, ki poteka v osebi in jo sili k dejavnosti.
  • Je sila, znotraj posameznika, ki vpliva na jakost in smer obnašanja.
  • Je zbujanje hotenj (motivov) človeka, da bi z delovanjem zadovoljeval svoje potrebe oziroma dosegel cilje.
  • Skupno vsem definicijam so skupni naslednji elementi:

Proces, sila, hotenje, dejavnost, aktivnost, delovanje, obnašanje, reakcija;

Potrebe, cilji.

Motivacija

  • Vsak zaposleni ima svoj nivo motivacije za doseganje organizacijskih ciljev.
  • Vodja / manager mora ustvariti tako delovno okolje, v katerem se lahko srečajo organizacijske in osebne potrebe. Če delavci dosežejo osebne cilje, so doseženi tudi organizacijski.
  • Motivacijske teorije pojasnjujejo tudi povezavo med delom in delovno uspešnostjo ter zadovoljstvom z delom.

Motivacijski faktorji

  • Zanimivo delo
  • Primerno delovno okolje
  • Možnost strokovnega usposabljanja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja