- Kaj je učinkovitost?
Je razmerje izidov delovanja organizacije in vložkov, ki jih prejema ter pove, ali dela organizacija prav po notranjih merilih.
Efikasnost – učinkovitost se izrazi v nizu kvantitativnih kazalcev, torej merljivih količin, kot so npr. produktivnost, rentabilnost, ekonomičnost…
- Kaj je informacijska zmogljivost kanala (kateri ima največjo in najmanjšo informacijsko zmogljivost)?
– Je količina informacij, ki jo je mogoče prenašati po komunikacijskem kanalu.
Informacijska zmogljivost kanalov
Informacijski kanal = osebni razgovor ( Informacijska zmogljivost = največja )
Informacijski kanal= telefonski razgovor ( Informacijska zmogljivost = velika )
Informacijski kanal = pisna sporočila ( Informacijska zmogljivost = srednja )
Informacijski kanal = splošni pisani dokumenti ( Informacijska zmogljivost = majhna )
Informacijski kanal = številčna poročila ( Informacijska zmogljivost = najmanjša )
- Org.komuniciranje( horizontalno, vertikalno, formalno, neformalno )?
Organizacijsko komuniciranje – horizontalno
– Horizontalno komuniciranje poteka med oddelki ali zaposelnimi na istem nivoju organizacijske hierarhije in se najpogosteje uporablja za koordiniranje aktivnosti.
Organizacijsko komuniciranje
– Vrste komuniciranja:
— formalno komuniciranje,
— neformalno komuniciranje.
– Formalno komuniciranje je povezano s formalno potjo avtoritete v organizacijski hierarhiji.
– Neformalno komuniciranje poteka med posamezniki ali skupinami po neformalni poti avtoritete ali odgovornosti – “po ovinkih”. Pogosto vključuje 3-4 ljudi istočasno.
- Kaj je org.proces (naštejte org.funkcije, opišite nalogo)?
Organizacija kot organizacijski proces
Organizacijski proces je smotrno zaporedje izvajanja delnih nalog oziroma operacij v določenem času.
Organizacijske funkcije
– Delo
– Opravilo
– Naloga
Delo je proces med človekom in naravo, v katerem človek s svojo dejavnostjo posreduje, uravnava in kontrolira menjavo snovi med seboj in naravo. Delo je proces, ki je lasten le človeku. Na koncu procesa dela nastane rezultat, ki je bil že ob njegovem začetku v zamisli. Delo je namenjeno zadovoljevanju različnih potreb posameznika oz. družbe.
Opravilo je tehnični pojem in omogoča tehnično delitev dela. Opravilo je opredeljeno:kot delo določene vrste (kleparska dela oz. opravila, dimnikarska opravila…), ki se izvajajo na določen način (ne glede na to, za kateri izdelek ali vrsto izdelka oz. za katerega uporabnika se izvaja), ki ga lahko izvaja en sam človek, ki se za posamezno vrsto dela poklicno specializira (ali več ljudi hkrati, ali en človek več različnih opravil drugega za drugim). Opravilo lahko poimenujemo tudi kot operacijo (kirurška operacija kot delna naloga organizacijskega procesa).
Naloga je opravilo, ki ga je posamezni delavec dolžan izvajati oz. je zadolžen in odgovoren za njegovo izvedbo. Torej izvajalec je poznan. Opravilo postane naloga, ko določimo nosilca določenega opravila. Za izvajanje naloge morata obstajati dva subjekta – dajalec naloge in izvajalec naloge. Med njima morajo biti vspostavljeni zavestni medsebojni odnosi.
- Kaj obsega kompetenca (zakaj so pomembne)?
Kompetenca
– Je sposobnost uporabe znanj in druge zmožnosti, ki so potrebne, da nekdo uspešno, učinkovito in v skladu z delovnimi standardi, izvrši določeno nalogo, opravi delo ali odigra vlogo v poslovnem procesu.
– Poklicna kompetenca je izkazana posameznikova zmožnost, da uporablja svoje znanje in sposobnosti, da zadosti zahtevam zaposlitve oziroma specifičnim delovnim nalogam oziroma je zmožen opraviti delo.
– Obsega znanje, veščine, spretnosti, osebnostne in vedenjske značilnosti, prepričanja, vrednote, samopodobo itd., vse tisto, kar je skupaj precej večje jamstvo za delovni uspeh, kot je to znanje samo po sebi.
Pomen kompetenc
– Zagotavljajo jasno sliko vloge in odgovornosti medicinske sestre.
– Vplivajo na proces zagotavljanja zaščite javnosti.
– Pospešujejo prosto globalno gibanje medicinskih sester.
– Zagotavljajo osnovo za določanje standardov.
– Prispevajo k individualni in kolektivni poklicni odgovornosti.
– Pojasnjujejo prispevek medicinske sestre v odnosu do prispevka drugih strokovnjakov v multidisciplinarnem timu.
– Zagotavljajo temelj za oblikovanje učnega programa za študij zdravstvene nege.
–
- Od česa je odvisen način obravnave pacienta (načini obravnave)
– organizacije dela
– znanja in usposobljenosti kadra
– števila kadra
– ekonomskih možnosti organizacije
– vrste pacientov (kategorizacija)
– kompleksnosti nalog, ki morajo biti izvedene
– Načini obravnave pacienta so:
— zdravstvena nega posameznega pacienta
— funkcionalna zdravstvena nega
— timska zdravstvena nega
— primarna zdravstvena nega
— sodobna zdravstvena nega
- Značilnosti sodobne ZN?
– na zdravstveno nego v veliki meri vplivajo pacienti in okolje
– medicinske sestre niso le izvajalke negovalnih intervencij, temveč s svojim delom bistveno pripomorejo k doseganju ciljev celotne organizacije
– spreminjajo se odnosi med zaposlenimi in managementom, kar je posledica vpliva pacientov
– poudarek je na timskem delu, partnerstvu, samonadzoru, lastništvu, učinkovitosti in uspešnosti, tržnosti, ekonomičnosti, profesionalni avtonomiji
- Razlika med vodenjem in menendžmentom?
– Vodja uporablja specifične spretnosti za vzpodbujanje ljudi pri delu.
– Manager koordinira delo drugih.
– Vsi vodje niso managerji.
– Vsi managerji niso vodje.
– Uspešen manager je tisti, ki se lahko nauči spretnosti vodenja.
– V večini primerov sta vodenje in management nujna za vse organizacije.
– Razumevanje vodenja in managementa znotraj organizacije zahteva poznavanje in razumevanje organizacijske strukture.
- Kaj je načrtovanje (nivoji, časovni vidik, delitev dela)?
– Je proces določanja ciljev, razvijanje alternativnih poti za njihovo doseganje, ocenjevanje in izbiranje med možnimi potmi.
– Načrt je rezultat načrtovanja in ima največkrat obliko napisanega dokumenta. Pove nam kaj, kdaj, zakaj, kdo, kje in kako bo nekaj narejeno.
– Načrtovanje je tudi osnovna in ena najpomembnejših funkcij managementa, ki omogoča prehod iz sedanjosti v prihodnost.
– Vzrok za načrtovanje so najpogosteje omejeni viri (ali boljša izraba virov) in negotovo okolje.
– Načrtovanje je v modernem življenju vedno prisotno. Tako rekoč je vsak izmed nas načrtovalec. Osebni in neformalni načrti dajejo namen našemu življenju.
Nivoji načrtovanja
– Načrtovanje se mora začeti na vrhu organizacijske piramide in nato prodirati navzdol.
– Ločimo naslednje nivoje načrtovanja:
— na zgornjem nivoju – strateško načrtovanje
— na srednjem nivoju – taktično načrtovanje
— na spodnjem nivoju – operativno načrtovanje.
– Strateško načrtovanje opredeljuje prednostne in odločilne smeri razvoja organizacije. Določi namen organizacije, filozofijo ter politiko organizacije in dolgoročne cilje.
– Operativno načrtovanje je proces določanja specifičnih nalog – kako naj bodo izpeljane v določenem času in z možnimi viri.
– Taktično ali vmesno načrtovanje zagotavlja doseganje etapnih ciljev na poti do uresničitve strateških.
– Ključna variabla je – ČAS.
– Delitev dela
— Delitev dela je težka naloga, ki jo mora osvojiti vsaka vodilna medicinska sestra.
— Delo je potrebno razdeliti enakomerno, pri tem pa je potrebno upoštevati stopnjo izobrazbe / kompetence.
— Z enakomerno porazdelitvijo dela dosežemo večjo učinkovitost in večjo kakovost dela.
Poleg organiziranja neposrednega dela za pacienta (izvajanje negovalnih intervencij) mora medicinska sestra – manager poskrbeti tudi za druge naloge (npr. dovoz in odvoz perila, zdravil, negovalnih pripomočkov, organizirati določene preiskave, organizirati sestanke…
Časovni vidik načrtovanja
– kratkoročno načrtovanje (ure, dnevi, tedni, meseci, eno leto)
– srednjeročno načrtovanje (od dveh do petih let)
– dolgoročno načrtovanje (od štirih let naprej)
- Kaj je vodenje?
– Vodenje je sposobnost vplivanja, spodbujanja in usmerjanja zaposlenih k željenim ciljem.
- Stili vodenja, opisi?
Stili vodenja
– avtokratsko vodenje,
– demokratsko vodenje,
– participativno vodenje,
– anarhično vodenje.
Avtokratsko vodenje
– Vodja je osredotočen na izvajanje nalog, uporablja moč pozicije in svojo osebno moč na avtoritativen način. Prevzema odgovornost za uresničevanje ciljev in za odločanje.
– je učinkovito v kriznih situacijah, ko morajo biti odločitve hitre in hitro izvedene, kjer so delovni pritiski veliki (zaposleni potrebujejo le informacije in usmeritve vodje), zmanjša se stres, hkrati pa lahko povzroči odvisnost, kar lahko poveča strah in izzove agresivnost.
– Pod avtokratskim vodenjem opravijo skupine večjo količino dela.
Demokratsko vodenje
– Vodja ceni vrednote in sposobnosti podrejenih posameznikov.
– Podrejene motivira, da izrazijo svoje ideje in da si zastavijo svoje lastne cilje, da razvijajo svoje lastne načrte in nadzirajo svoje delo.
– Pod demokratskim načinom vodenja opravijo skupine delo bolj kakovostno.
– Za demokratsko vodenje je potrebnega več časa in je zato lahko predrago, ko gre za omejena sredstva.
Participativno vodenje
– Je kompromis med avtokratskim in demokratskim načinom vodenja.
– Vodja predstavi svoje videnje in analizo problema in predloge aktivnosti za njegovo razrešitev.
– Podrejene vzpodbuja, da dajejo pripombe, izražajo mnenja in predloge.
– Vodja sprejme dokončno odločitev.
Anarhično vodenje
Vodja se odreče odgovornosti vodenja in pusti osebje brez usmerjanja, sodelovanja in nadzora.
- Racionalni model odločanja – faze?
– potreba po odločanju
– proučitev stanja
– določitev cilja (ciljev)
– opredelitev možnih rešitev
– izbor možne rešitve
– izvajanje odločitve
- Kaj je problem, faze razreševanja?
Problem
– Je težko rešljiva naloga ali sporno, dvomljivo vprašanje.
– Je razlika med aktualnim stanjem in željenim stanjem.
– Je vrzel med položajem v katerem nekdo je in med položajem kjer želi biti.
– Razreševanje problema pomeni odstranitev vrzeli ali razlike ali rešitev naloge.
– Za razrešitev problema je potreben čas, kreativnost, analize, kombinacija, intuicija.
Izbor najboljše rešitve je relativna stvar.
Razreševanje problemov
– Je del odločanja.
– Razreševanje problema je sistematični proces, ko neko aktualno situacijo razrešujemo z določenimi odločitvenimi postopki.
– Vsi razrešujemo neke probleme, kar pa ne pomeni, da smo pri tem uspešni ali pa da celo vemo kako se problemi sistematično razrešujejo.
– Faze procesa razreševanja problema:
— identifikacija problema (zbiranje podatkov, analiza vzrokov in posledic problema)
— iskanje možnih rešitev (vrednotenje možnih rešitev)
— izbor rešitve
— izvajanje in vrednotenje rešitev oz. rezultatov.
- Kaj je konflikt , načini razreševanja konfliktov?
Konflikt
– Je boj, spopad, spor, prepir, nesoglasje.
– Je notranja neenotnost, ki nastane zaradi različnih idej, vrednot, občutkov med dvema ali večimi ljudmi.
– Ker ima medicinska sestra medosebne odnose z ljudmi, ki imajo različne vrednote, prepričanja, cilje… so konflikti možni.
– Konflikti nastanejo tudi zaradi različnih profesionalnih in ekonomskih vrednot in kadar nastopi tekmovanje med strokovnjaki.
– Konflikti so lahko
— kvalitativni
— kvantitativni
— Oboji povzročajo nevarnost ko izbruhnejo, Lahko pa vodijo v rast, kreativnost, povečanje energije in v rojevanje novih idej in rešitev.
– Konflikti so lahko:
— intrapersonalni
— interpersonalni
— med skupinami
Načini razreševanja konfliktov
– Kompromis je optimalen način razreševanja konfliktov. Vsak nekaj pridobi ali nekaj izgubi.
– Tekmovanje je potrebno, ko si obe strani prizadevata pridobiti isto stvar, vendar jo lahko dobi samo ena. Pojavi se konflikt “dobiti – izgubiti”.
– Prilagajanje je nasprotje od tekmovanja. V tem pristopu ena stran žrtvuje svoja prepričanja in želje na račun druge strani.
– Izogibanje je možno v banalnih, vsakodnevnih nesoglasjih. Vključene strani se zavedajo problema vendar ga ne priznavajo in ga ne poizkušajo razrešiti.
– Usklajevanje je pristop, ki temelji na načelu “dobiti-dobiti” oziroma “zmagati-zmagati”. V tem načinu se vse strani uskladijo glede ciljev in sodelujejo pri njihovem doseganju. Obe strani prevzameta vzajemno odgovornost.