Organizacija management in vodenje v zdravstvu in zdravstveni negi

organizacija-in-manegement-v-zdravstveni-negi

  1. Kaj je organizacija ZN v SLO?
    • Medicinska sestra na ministrstvu za zdravje
    • Predstavnik/ca zdravstvene nege v Zdravstvenem svetu
    • Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego
    • Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
    • Sindikat delavcev v zdravstveni negi
  1. 3 naloge zbornice-zveze in strokovnega kolegija?

ZBORNICA:

  • Ščiti in zastopa poklicne in strokovne interese medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov
  • Skrbi za skladno delovanje stroke zdravstvene in babiške nege v Republiki Sloveniji
  • Sodeluje pri pripravi zakonov in predpisov s področja zdravstvene in babiške nege, zdravstvenega varstva, regulativov v zdravstveni dejavnosti.
  • Oblikuje programe pripravništva in nadzira njihovo izvajanje
  • Sindikat delavcev v zdravstveni negi

STROKOVNI KOLEGIJ:

  • Oblikovanje strokovnih smernic
  • Spremljanje razvoja stroke ter zdravstvene politike in njenih ukrepov
  • Spremljanje kazalcev kakovosti in predlaganje sodobnih metod
  • Spremljanje kadrovskih normativov in standardov materialnih virov
  1. Organizacijske teorije (predstaviti klasične org., klasicisti):
  • klasična organizacijska teorija
  • humanistična organizacijska teorija
  • moderna organizacijska teorija.
  • Vsaka teorija temelji na prevladujočem razmišljanju neke šole.
  • Elementi vsake šole imajo vpliv na sedanjo organizacijo zdravstvenih zavodov.
  • Zdravstvene institucije so “velika industrija zdravja”.
  • Organizacijske teorije vplivajo tudi na zdravstveno nego:
  • na vlogo in naloge medicinskih sester
  • na delitev dela
  • na organizacijo službe zdravstvene nege

–          Klasična org. teorija: študij organizacij na osnovi znanstvenega pristopa.

–          konec 19. st., začetek 20. st.,

–          prvi poizkusi znanstvenega in raziskovalnega pristopa k študiju organizacije,

–          temelji na idealni organizacijski strukturi, poznani kot birokratski model organizacije in na individualni produktivnosti,

–          poudarja usmerjenost k nalogam in individualni visoki produktivnosti,

–          zagovarja več nivojev managementa znotraj organizacije,zagovarja rigidnost managerjev in kontrolo zaposlenih

–          Najbolj poznani teoretiki so:

–          Henry Fayol (1841 – 1925)

–          Frederick Taylor (1856 – 1915)

–          Max Weber (1864 – 1921)

  1. Kaj je značilno za Fayo Henry-al in  FrederickTaylorja?

Fayol Henry:

  • Postavil je temelje klasičnih managementskih funkcij: načrtovanje, organiziranje, vodenje, kontroliranje.
  • Opazoval je pomanjkljivosti vodenja na najvišji ravni organizacijske hierarhije.
  • Zagovarjal je centralizacijo vodenja (navodila iz enega mesta).

Frederick Taylor:

–          Leta 1891 je predlagal načela znanstvenega managementa, ki se nanašajo na izboljšanje individualne produktivnosti.

–          Je začetnik kvantitativne šole organizacije.

–          Proučeval je najnižje ravni organizacijske strukture.

–          Funkcijo vodenja je smatral kot sistem, v katerem delavčevo delo usmerja 8 specializiranih vodij (nihče ni specialist za vse vidike dela).

–          Najboljši način opravljanja delovne naloge pomeni opredeliti, kateri gibi in v kakšnem zaporedju so potrebni za izvedbo delovne naloge.

–          Prvovrsten delavec je tisti, ki mu zaradi njegovih sposobnosti neko delo najbolj ustreza, zato je vsak delavec za določeno delo prvovrsten.

  1. Kaj je značilno za Webra?

–          Razvil je birokratski model organizacije kot idealne oblike.

–          Značilnosti takšne organizacije so:

—   delitev dela

—  hierarhija avtoritete

—   formalizacija organizacije

—   pisani dokumenti in evidence

–          selekcija osebja in napredovanje na osnovi sposobnosti

– jasno ločevanje osebnega in organizacijskega življenja

  1. Birokratski model?

Značilnosti klasične organizacijske teorije.

– konec 19.st, začetek 20.stoletja

– prvi poizkusi znanstvenega in raziskovalnega pristopa k študiju organizacije

– temeljni na idealni organizacijski strukturi, poznani kot birokratski model organizacije in na individualni produktivnosti!

  1. Howthorne eksperiment?

–          Študijo je izvedel Elton Mayo (1880-1949).

–          Študija raziskuje povezanost med pogoji dela (osvetlitev delovnega mesta) in produktivnostjo zaposlenih.

–          Ugotovitve študije:

—  povečanje osvetlitve – povečanje produktivnosti

—  zmanjšanje osvetlitve – zmanjšanje produktivnosti

—  nespremenjena osvetlitev – rast produktivnosti

—  zmanjševanje osvetlitve – rast produktivnosti.

–          Zaključki eksperimenta:

—  različni psihološki in socialni faktorji bolj vplivajo na produktivnost kot pa fizični pogoji za delo. To se imenuje HAWTHORNOV EFEKT.

—  Posledica tega eksperimenta je bila usmeritev raziskovanja v proučevanje družbene klime v organizacijah oz. neformalne organizacijske strukture.

  1. Kaj je enoten okvir v moderni organizacijski teoriji?
  • Na organizacijo gleda kompleksno, kot dinamični, družbeni sistem, v katerem posamezniki, strukture, končni produkti in okolje sodelujejo pri zagotavljanju organizacijskega uspeha.
  • Organizacije vidi kot dinamične odprte strukture.
  • Osredotoča se na organizacijske procese bolj kot na strukture!
  • Poudarja povezanost vseh delov organizacije in potrebo po komunikaciji in sodelovanju med vsemi deli.
  1. Kaj je sistem?
  • sestav, ureditev, red, ustroj, načrt;
  • skupek načel kot temelj kake vede (filozofski sistem);
  • povezanost sestavin v enotno delovanje (živčni sistem-živčevje, prebavni sistem-prebavila);
  • oblika, način ustroja, organiziranje nečesa (volilni sistem).
  • (iz slovarja tujk)

–          Sistem je množica povezanih, delujočih elementov (Lange,1969).

–          Sistem je kompleks elementov, ki se nahajajo v medsebojni povezanosti (Bertalanffy, 1950).

–          S sistemom razumemo množico elementov v določenih medsebojnih povezavah, ki temelje na določenih zakonih in principih (Kukuleča, 1973).

–          Sistem je množica med seboj povezanih elementov v delujočo celoto v svojem okolju.

  1. Kaj je organigram?
  • je grafična ponazoritev organizacije iz vidika njenega ustroja (strukture), v kateri je predstavljena hierarhična razmestitev organizacijskih enot in posameznikov v organizaciji.
  • Iz organizacijske sheme je razvidno, kdo je komu nadrejen in kdo komu podrejen, kot tudi, na kateri organizacijski ravni se kateri oddelek nahaja.

  1. 3 ORGANIZACIJSKE STRUKTURE ?

ŠTABNO-LINIJSKA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

–          je svetovalnega karakterja. Gre za odnos ali povezavo med direktorjem in štabnim organom (finančni svetovalec, pomočnik direktorja za področje zdravstvene nege…).

FUNKCIJSKA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

–          Oddelki in službe so porazdeljeni v skupine  glede na osnovne funkcije podjetja. Funkcije v podjetju so odvisne od ciljev, ki jih želi podjetje doseči.

–          funkcije: marketing, prodaja, nabava, raziskovanje in razvoj, proizvodnja, računovodstvo, kadrovanje; dekanat, računovodstvo, referat za študentske zadeva, knjižnica, inštituti….)


PROJEKTNA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

–          Projekt je posebna načrtovana naloga, ki jo je potrebno izvršiti v nekem določenem času. Naloga se običajno ne ponavlja ali pa se ne ponavlja v enaki obliki (izgradnja hidrocentrale, snemanje filma, priprava in izvedba olimpijskih iger, izvedba znanstvene konference, študentske konference, seminarja…)

  1. Naštejte elemente po Mizburgu(?)
  • Organizacijska struktura je sestavljena iz petih splošnih elementov: strateški vrh, srednja linija, operativno jedro, tehnostruktura, štab za podporo.

  1. KAKO ORGANIZACIJA DELUJE (opišite delovanje org.kot mehanizem ali organ)?

ORGANIZACIJA KOT MEHANIZEM

–          Vsaka organizacija je sestavljena iz mnogih delov, prav tako kot kakšen mehanizem.  Kot so elementi mehanizma sestavljeni po  točno definiranem redu, po neki vnaprej  določeni strukturi, tako je organizacija sestavljena po enakem principu. Takšna  organizacija bi morala funkcionirati popolno.

–          Značilnosti: trdna, čvrsta, stabilna, neelastična, neprilagodljiva, avtokratsko vodenje.

ORGANIZACIJA KOT ORGANIZEM

–          Organizacija se primerja s človeškim  organizmom, ki funkcionira biološko  popolno in usklajeno. Elementi te organizacije so kakor organi človeškega telesa, ki avtomatično funkcionirajo, na prvi pogled skoraj medsebojno neodvisno. Vendar je to funkcioniranje pod popolno kontrolo in koordinacijo možganov in živčnega sistema.

–          Značilnosti: organizacija sama odloča o svojih ciljih, o načinih kako jih bo dosegla in s kakšnimi sredstvi; temelj organizacije je v odnosih med ljudmi; večja demokratičnost in fleksibilnost

  1. Faze org. spreminjanja po Kurtu?
  • Faza odmrznitve
  • Faza ukrepanja
  • Faza zamrznitve

  1. Kaj pomeni org.kot socialni sistem (kadrovanje, proces zaposlovanja, izbor kadra)?

–          Organizacija je skupina ljudi, ki žele doseči cilje, ki jih kot posamezniki ne morejo doseči. Med ljudmi prihaja do povezovanja in usklajevanja (ljudi in njihovih aktivnosti). Za dosego ciljev uporabljajo različne vire (resurse – material, delovna sredstva, finance, informacije…).

–          Z organizacijo se definirajo njihovi medsebojni odnosi, način sodelovanja in koordiniranja akcij, kakor tudi vse naloge in odgovornosti posameznih členov, da bi se dosegli zastavljeni cilji ob maksimalni učinkovitosti celega sistema.

Kadrovanje

–          Je integralni del managementskega procesa. Danes je kadrovanje definirano širše kot le zaposlovanje kadrov.

–          S procesom kadrovanja skušamo najti prave ljudi, za pravo delo, ob pravem času.

Proces zaposlovanja

–          Se sestoji iz naslednjih faz:

—  načrtovanje kadrovskih virov

—  izbor kadrov

—  zaposlovanje

—  razvoj kadrov

–          Načrtovanje kadrovskih virov je napovedovanje potreb organizacije po kadrih.

–          Izbor kadrov – potrebno je najti najboljše strokovnjake, pri čemer se moramo izogniti diskriminaciji.

—  razpis

—  prijava

—  vabljenje

—  razgovor-strukturiran, test, zdravniški pregled, priporočilo

—  ocenjevanje, odločanje

—  izbor

–          Zaposlovanje je administrativni postopek

–          Razvoj kadrov

—  usposabljanje

—  kontinuirano strokovno izpopolnjevanje (dovoljenje za delo – licenca)

—  karierni razvoj

—  napredovanje, nazadovanje

—  premeščanje

—  odpuščanje

  1. Vrste učenja v org.(kaj to pomeni)?
  • Individualno učenje (učenje vodij, učenje osebja)
  • Skupinsko učenje (učenje timov)
  • Organizacijsko učenje (učenje vseh zaposlenih)
  • temeljni cilj: naučiti se temeljnih prvin učeče se organizacije

  1. Spirala znanja-stopnje?
  • Internalizacija
  • Socializacija
  • Eksternalizacija
  • Kombinacija

  1. Kdo je mentor-faze mentorskega procesa?
  • Mentor je oseba, ki uči, vodi, pomaga in svetuje mlajšim medicinskim sestram pri njihovem profesionalnem razvoju.
  • Mentor mora imeti najmanj enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe, opravljen strokovni izpit in najmanj 5 let strokovnih izkušenj na področju zdravstvene nege.

Faze mentorskega procesa

–          pravilna izbira mentorjev,

–          njihovo izobraževanje,

–          uvedba supervizorjev, ki bedijo nad mentorji in njihovim delom, premišljeno povezovanje mentorjev in mentorcev

  1. Organizacija kot subjekt-značilnosti?
  • Bolnišnica, zdravstveni dom, podjetje, inštitut, zavod, državna institucija, šola
  • Jasno določena struktura
  • Opredeljen namen delovanja in cilji
  • Začrtane poti za doseganje namena in ciljev
  • Delitev dela
  • Čim boljše izkoriščanje materialnih, ekonomskih in človeških virov za doseganje zastavljenih ciljev
  1. Faze razvoja org.-3 faze?

–          faza nastajanja,

–          faza rasti,

–          faza diferenciranja

–          faza konsolidacije,

–          faza likvidacije.

  1. Kaj je org.uspešnost? Stopnja doseganja cilja (kje smo, koliko smo uspešni)?

Je razmerje med izidi in zastavljenimi cilji organizacije v izbranem časovnem obdobju ter pove, ali opravlja organizacija pravo dejavnost za doseganje ciljev, ali dela prav po zunanjih merilih.

  1. Kriteriji za merjenje org.uspešnosti?

Kriteriji so lahko kvantitativni – produktivnost, ekonomičnost, učinkovitost, profit, nesreče pri delu, izobrazba…

ali kvalitativni – fleksibilnost organizacije, zadovoljstvo zaposlenih, kakovost proizvodov, konflikti…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja