Trichnella spiralis – Lasnica
Trihineloza je bolezen, ki jo povzroča lasnica – Trichinella spiralis. Razširjena je zlasti v predelih, kjer pojedo veliko svinjskega mesa. Okužimo se, ko pojemo surovo ali premalo kuhano svinjino. Za bolezen so značilni znaki: slabost, bruhanje, zaprtje.
Zaplet bolezni se pojavi, ko larve potujejo po krvi v mišice, lahko tudi v druge organe ( možgane ) in se tam encistirajo.
Enterobius vermicularis – Podančica
Podančica je drobna glista, poznana že od nekdaj in razširjena po vsem svetu. Pogostejša je pri otrocih kot pri odraslih. Gostitelj je samo človek. Gliste so belkaste barve. Samci so 2 do 5 mm dolgi, samice 8 do 13 mm. Odrasle gliste živijo v slepem ali drugod v debelem črevesu, lahko potujejo tudi v tanko črevo. Oplojena samica navadno potuje skozi zadnjik v toplo in vlažno okolje kožnih gub ob zadnjični odprtini, kjer izleže okoli 15.000 s prostim očesom nevidnih jajčec. Potovanje gliste povzroča značilno srbenje. Jajčeca se z lepljivo snovjo prilepijo na kožo ob zadnjiku. Ker pa samica draži kožo, se človek praska, lepljiva jajčeca se prilepijo na prste, posebno pod nohte in pridejo tako hitro skozi usta nazaj v prebavila svojega ali drugega gostitelja.
Znaki okužbe
Najpogostejši znak okužbe je močan srbež okoli zadnjika, zlasti ponoči. Redko, vendar pri močnejši okužbi, se lahko pojavijo črevesne (krči, slabosti, driska, siljenje na bruhanje, možna je kri na blatu) ali nevrološke težave (nervoza, vznemirjenost, slabši spomin, …). Še redkeje se lahko jajčeca vnesejo z umazanim perilom ali rokami v vagino in maternico, kjer pride do vnetja.
Diagnozo okužbe s podančico postavi zdravnik s pomočjo mikroskopske preiskave jajčec. Zdravljenje je uspešno, ker pa se glista zlahka širi med družinskimi člani, je najbolje hkrati zdraviti vse in se med zdravljenjem držati načel osebne higiene.
Način okužbe
- Zaradi direktnega prenosa jajčec v usta zaradi okuženih rok pri praskanju okoli zadnjika.
- Jajčeca lahko okužena oseba prenaša z okuženimi rokami tudi na hrano in različne predmete (pohištvo, kljuke, knjige, papirnat denar, …).
- Možna je okužba pitne vode.
- Z nošenjem oblek okužene osebe ali spanjem v skupni postelji.
- Jajčeca podančice se širijo tudi po zraku, npr. pri postiljanju postelje okužene osebe. Našli so jih tudi v zraku in prahu šolskih sob, stranišč in drugih prostorov.
Preprečevanje okužbe
- Skrbna osebna higiena:
- temeljito umivanje rok s toplo tekočo vodo in milom po uporabi stranišča, pred jedjo, vsakodnevno prhanje;
- na visokih temperaturah oprano perilo, čista obleka;
- zračenje posteljnine.
- Uživanje zdrave pitne vode.
- Razkuževanje sedežev in drugih predmetov v straniščih in umivalnicah.
Taennia saginatta – Goveja ali progasta trakulja
Odrasel parazit živi v tankem črevesju človeka (končni gostitelj), njene ličinke živijo v vmesnem gostitelju govedu; zato jo imenujemo goveja trakulja. Je največja trakulja pri človeku, povprečno je dolga 3 do 4 m, lahko pa zraste do 12 m. Glava trakulje je velika 1,5 – 2 mm, ima štiri priseske, sledijo členki (odrivki ali proglotidi) z jajčeci. V zadnjih členkih so zrela jajčeca, ki se izločajo z človekovimi iztrebki v okolje.
Odrasla trakulja lahko živi 10 do 15 let.
Živila, ki so najpogosteje okužena
Surovo ali premalo toplotno obdelano goveje meso okuženo z ikrami (npr. tatarski biftek, krvav biftek).
Pot prenosa okužbe (življenjski krog parazita)
Govedo (vmesni gostitelj) se okuži z zaužitjem jajčec trakulje, na pašnikih, ki jih gnojijo s primešanimi človekovimi iztrebki, npr.: ob neurejenih gradbiščih in govejih farmah, po poplavah. Iz jajčec se sprosti onkosfera (ličinka s šestimi kaveljčki), ki skozi črevesno steno potuje v krvni obtok.
Po krvi pride v različne organe in skeletno mišico. Po 10 tednih se iz onkosfer razvijejo ikrice oz. cisticerke (ličinke polne tekočine z glavico, ki že ima priseske), ki se naselijo v skeletni mišici, srčni mišici in v trebušni preponi, jeziku. Ikrica (belkaste barve, ovalna, velika 8 x 5 mm) lahko raste še nekaj tednov, lahko tudi odmre.
človek se okuži z uživanjem surovega mesa ali slabo toplotno obdelanega mesa, ki je okuženo z ikrami. Prebavni sokovi v človekovem črevesju ovoj ikre razkrojijo in iz mehurčka se razvije glavica.
Ta se prisesa na sluznico in v 3 mesecih zraste trakulja, ki povzroča hiranje gostitelja in drisko, v iztrebkih vidimo členke ali odrivke. Posamezni členki se gibljejo in jih najdemo v perilu ali posteljnini. Čeprav človek zaužije večje število iker, se razvije le ena trakulja.
Taenia solium – svinjska trakulja
Odrasel parazit živi v tankem črevesju človeka (končni gostitelj), njene ličinke živijo v vmesnem gostitelju svinji; zato jo imenujemo svinjska trakulja. Človek je lahko tudi vmesni gostitelj, ko se okuži z jajčeci trakulje. Odrasla trakulja je dolga 2,5 – 3,5 m, lahko pa zraste do 7 m. Na glavi, veliki 1 mm, ima štiri priseske, na temenu je izrastek z dvema vencema kaveljčkov. Glavi sledi vrat, nato sledijo členki (odrivki ali proglotidi) z jajčeci. V zadnjih členkih so zrela jajčeca, ki se izločajo z človekovimi iztrebki v okolje.
Živila, ki so najpogosteje okužena
- Surovo svinjsko meso
- Sadje in zelenjava
- Površinska voda kontaminirana z iztrebki človeka, kot nosilca odraslega paratita v črevesju
Svinjska trakulja je razširjena po vsem svetu, predvsem v deželah, kjer ljudje uživajo toplotno neobdelano svinjsko meso in suhomesnate izdelke; to je v deželah južne Evrope, Južne Amerike, Afrike, Indije, Kitajske (razen v deželah, kjer zaradi verskih razlogov ne uživajo svinjskega mesa).
Pot prenosa okužbe in življenjski krog
človek se okuži:
- z uživanjem surovega ali premalo toplotno obdelanega svinjskega mesa ali mesnega izdelka, ki je okuženo z ikrami ali
- z uživanjem jajčec parazita, ki so na živilih (zelenjava, sadje) in v vodi, ki je kontaminirana z iztrebki trakuljavega človeka, ali preko umazanih rok.
Ko človek zaužije okuženo hrano ali vodo z jajčeci trakulje, pridejo jajčeca v prebavila, želodčni encimi raztopijo plašč jajčec, sprostijo se onkosfere (ličinke s tremi pari kaveljčkov), ki prodirajo črevesno steno, vdrejo v krvni obtok in pridejo s krvjo v mišice, očesno zrklo ali možgane. Po nekaj
mesecih se ličinke razvijejo v ikre (cisticerke). Okužbo z jajčeci svinjske trakulje –imenujemo Cisticerkoza. V tem primeru bolezenske znake pri človeku povzročajo ličinke.
Ko svinja zaužije jajčeca trakulje se sprostijo onkosfere, ki prodrejo črevesno steno in podobno, kot pri okužbi človeka, pridejo s krvjo v vratno mišičje, medrebrno mišičje, jezik. Tu se ličinke razvijejo v ikre. Pri okužbi človeka z ikravim mesom se v tankem črevesju človeka razvije spolno zrela trakulja(redkeje dve ali več) – obolenje imenujemo Teniaza. Bolezenske znake povzroča odrasli parazit.
Fasciola haepatica – Jetrni metljaj
Ali jetrni metljaj, razširjen je po vsem svetu, navadno zajeda rastlinojede živali, človek se okuži naključno z eno od razvojnih stopenj ličink, ki se naselijo na obvodnih rastlinah ali vodo. Če pride ličinka v črevo, potuje v jetra in žolčne vode, kjer dorastejo, jajčeca se izločajo skozi žolč v črevo. Za popoln življenjski krog mora imeti še vmesnega gostitelja polža. Največkrat se naseli na jetrih in dela ognojke in jih uničuje zapira žolčevod. Za dokaz iščemo jajčeca v iztrebkih.
Toxoplasma gondii
Toksoplazma gondi, prežival in skupine trosovcev, povzroča Toksoplazmozno bolezen, za kakršno so značilne povečane bezgavke. Lahko pride do vnetja oči in centralnega živčevja. Pri nosečnicah lahko pride do hudih okvar ploda po okužbi ali do splava. Človek ja naključni gostitelj, v katerem se toksoplazma razmnožuje nespolno. Ima obliko pomarančnega krhlja. V tkivu se razvijejo ciste, povzročijo tudi težke okužbe pri bolnikih z AIDS-om v teh primrih povzročitelj prehaja v možgane, kjer povzroča težke okvare in smrt.
[wp_ad_camp_1]
Ascaris lumbricoides – Navadna človeška glista
Ali navadna človeška glista. Ima šiljasto telo. Spola sta ločena. Samica je večja kakor samec ( do 30 cm ). Jajčeca so velika do 60 mikrom., ovalna, rumenorjava in nagubane površine. Jajčeca v svežih iztrebkih so nezrela in dozorijo šele v okolju.
Trihomoniaza – Trichomonas vaginalis
Trihomoniaza je vnetje sečnice ali nožnice kot posledica okužbe z bičkarjem Trichomonas vaginalis. Bolezen se prenaša s spolnimi odnosi. Trihomonoza se pojavlja zlasti pri ženskah in neobrezanih moških (pri njih pogosteje pride do vnetja ustja sečnice) kot pri obrezanih moških
Trihomonoza često poteka brez vidnih simptomov; zlasti moški zelo redko odkrijejo okužbo, pri ženskah pa je okoli 20 % okužb neopaženih.
Ženske
Simptomi se pojavijo (če se) po 5–28 dneh po okužbi. Lahko pride do pojava rumeno-zelenega, smrdečega nožničnega izcedka ter do bolečin pri mokrenju. Redkeje je predel okrog spolovila srbeč in razdražen, pojavijo se lahko tudi bolečine v spodnjem predelu trebuha. Pri okoli dveh tretjinah bolnic pride do nastanka edema, vnetja, celične hipertrofije in metaplazije.
Bolezen je nevarna zlasti za nosečnice, saj lahko povzroči prezgodnji porod.
Moški
Pri moških se lahko pojavita belkast izloček iz penisa in boleče, oteženo uriniranje.
Preprečevanje in zdravljenje
Kondomi zmanjšajo nevarnost okužbe, vendar doslednih študij o učinkovitosti uporabe kondomov pri preprečevanju okužbe s Trichomonas vaginalis še niso izvedli.
Pri zdravljenju z zdravili je učinkovit Metronidazol.
Ušivost – Pedikuloza
Naglavne uši lahko brez gostitelja preživijo tudi do deset dni
Naglavne uši živijo na lasišču, redkeje tudi na obrveh in trepalnicah, ter povzročajo mnoge neprijetnosti, predvsem srbenje lasišča, kot posledice praskanja pa opraskanine lasišča, kraste in naknadne gnojne okužbe. Prenašajo se z neposrednim stikom z okuženo osebo, pa tudi prek oblačil, zlasti pokrival in pribora za osebno higieno. Zunaj gostitelja oziroma brez hrane lahko preživijo od sedem do deset dni.
Na ušivost nakazuje neprestano srbenje kože. S pazljivim pregledom lasišča lahko najdemo rjavkaste uši, ki se po navadi živahno premikajo. Preden se uši napijejo krvi, so svetle barve, nato pa se obarvajo rdečkasto. Še lažje kot uši opazimo belkaste gnide, ki so velike približno en milimeter in močno prilepljene na lase. Najlažji način odkrivanja uši in njihovih jajčec je česanje z gostim glavnikom in temeljito pregledovanje. Ob sumu na uši je najbolj preprost način odkrivanja naslednji: na dno kopalne kadi položimo velik bel papir in z gostim glavnikom prečešemo lase ter z lupo pregledamo papir
Po razuševanju mora okužena oseba 24 ur ostati doma
Za uničevanje uši je na voljo kar nekaj preparatov za pranje lasišča, ki se dobijo v lekarnah brez recepta, vodi za izpiranje las pa je priporočljivo dodati kis, saj na tak način lažje odstranimo gnide. Gnide moramo z lasišča odstraniti tudi mehansko – z ustreznim glavnikom ali z rokami –, istočasno pa moramo zdraviti vse družinske člane in tudi vse druge, ki so bili v stiku z okuženim. Pribor za osebno higieno, perilo ter posteljnino je treba oprati pri 60 stopinjah oziroma prekuhati, očistiti pa moramo tudi vse druge tekstilne površine, na primer kavče, sedeže v avtu, plišaste igrače in preproge. Včasih moramo postopek ponoviti, največkrat po sedmih do desetih dneh. Po opravljenem razuševanju mora okužena oseba ostati doma 24 ur.
Bičeglavec – trichuris trihiura
Je glista, ki ima obliko biča. Prvi dve tretjini sta tanki in zaviti kot bič, na tem koncu je tudi glava. Zadnji zadebeljeni del nosi ostale organe in je videti, kot ročaj biča. Zajeda v debelem črevesju in povzroča vnetje, razširjen je po vsem svetu. Človek je edini gostitelj. Ta parazit ponavadi ne povzroča bolezenskih znakov. Jajčeca, ki se izločajo z iztrebki niso zrela in se morajo nekaj časa zadrževati v okolju, da se človek lahko okuži. Mikroskopsko iščemo v iztrebkih značilna jajčeca.