Patologija vprašanja za vajo

patologija.jpg1. Značilnosti imunodiskrazične amiloidoze so:
a) razvije se v povezavi s proliferacijo limfocitov B
b) razvije se v povezavi z različnimi kroničnimi boleznimi
c) amiloid je grajen iz beljakovine AL
d) amiloid v tkivih dokažemo z barvilom Kongo rdeče
e) amiloid je grajen iz beljakovine AA.

2. Značilnosti metaplazije so:
a) da je reverzibilna
b) da je ireverzibilna
c) da je pogostejša v mezenhimskih celicah
d) da je pogostejša v epitelijskih celicah
e) da zrele epitelijske ali mezenhimske celice ene vrste nadomestijo zrele epitelijske ali mezenhimske celice druge vrste.

3. Pasivna hiperemija (kongestija):
a) je pogost patološki proces v jetrih in vranici
b) nastane zaradi simpatične nevrogene stimulacije
c) je vedno sistemski bolezenski proces
d) se pojavi v pljučih pri dekompenzaciji levega prekata
e) je pogosto povezana z lokalnim edemom.

4. Hemoragični infarkt je značilen za:
a) srce
b) pljuča
c) črevesje
d) ledvice
e) trebušno slinavko.

5. Značilnosti tujkovega granuloma so:
a) tujek je lahko endogena ali eksogena snov
b) tujkov granulom nastane zaradi mehaničnega in kemičnega draženja
c) v osrednjem delu tujkovega granuloma je vedno obilen gnojni eksudat
d) v tujkovem granulomu pogosto najdemo tudi Langhansove velikanke
e) nastane zaradi sekundarne bakterijske infekcije.

6. Najpogostejši izvor pljučne trombembolije je:
a) tromboza globokih ven spodnjih okončin
b) tromboza globokih ven zgornjih okončin
c) tromboza povrhnjih ven spodnijh okončin
d) tromboza levega atrija
e) arterijska tromboza.

7. Dejavniki tveganja za infekcijski endokarditis so:
a) prirojena srčna hiba
b) prebolela revmatična vročina
c) tromboza povrhnjih ven spodnjih okončin
d) pljučna trombembolija
e) uživanje intravenskih drog.

8. Najverjetnjši patogenetski mehanizem pri revmatični vročini je:
a) preobčutljivostna reakcija na virusne antigene
b) direktni učinek bakterijskih toksinov
c) virusna okužba
d) odlaganje imunskih kompleksov
e) navskrižna reakcija protiteles proti bakterijskim antigenom z lastnimi antigeni.

9. Nerazvitje organa zaradi odsotnosti genetske zasnove imenujemo:
a) hipoplazija
b) atrofija
c) agenezija
d) aplazija
e) atrezija.

10. Najpogostejši povzročitelji osteomielitisa so:
a) bakterije
b) virusi
c) glive
d) paraziti
e) drugi mikroorganizmi.

11. Difuzno gnojno vnetje imenujemo:
a) absces
b) empiem
c) flegmona
d) granulom
e) gangrena.

12. Značilnosti karcinoma in situ so:
a) da ne prerašča bazalne membrane
b) da metastazira redkeje kot invazivni karcinom
c) da vznikne samo v ploščatem epiteliju
d) celična polimorfija in atipije v vsej debelini epitelija
e) patološke mitoze.

13. Ploščatocelični karcinom je pogost v:
a) ščitnici
b) koži
c) pljučih
d) želodcu
e) požiralniku.

14. Pri gradaciji tumorja upoštevamo:
a) velikost tumorja
b) regresivne spremembe v tumorju
c) število mitoz v tumorskem tkivu
d) celično in jedrno polimorfijo
e) zasevanje v področne bezgavke.

15. Pri določanju stadija tumorja upoštevamo:
a) velikost tumorja
b) zasevanje v področne bezgavke
c) angioinvazijo
d) invazivno rast v okolna tkiva
e) število mitoz v tumorskem tkivu.

16. Maligni melanom lahko zraste kot primarni tumor v:
a) koži in nekaterih sluznicah
b) pljučih
c) retini
d) leptomeningah
e) jetrih.

17. Med benigne epitelijske tumorje sodijo:
a) limfom
b) adenom
c) teratom
d) papilom
e) bazaliom.

18. Populacije, ki jih najbolj ogroža okužba z virusom B/C hepatitisa so:
a) narkomani
b) delavci v tovarnah azbesta, vinilklorida in anilinskih barv
c) novorojenčki
d) zobozdravstveni delavci
e) zdravstveni delavci na oddelkih za dializo, kirurgijo, patologijo in sodno medicino.

19. Med bolezni, ki jih spremlja zvišana incidenca raka, štejemo:
a) Barrettov požiralnik
b) peptični ulkus dvanajstnika
c) ulcerozni kolitis
d) kronični atrofični gastritis
e) divertikulitis.

20. Za karcinom debelega črevesa velja:
a) je najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri človeku
b) patogenetsko je v zvezi s hrano, ki ima malo vlaknin
c) najpogostejši je ploščatocelični karcinom
d) večina se jih razvije iz adenomov
e) stadij bolezni je najpomembnejši prognostični faktor.

21. Najpomembnejša etiološka dejavnika pri akutnem pankreatitisu sta:
a) alkoholizem
b) vaskulitis
c) okužba z bakterijami ali glivicami
d) ateroskleroza
e) žolčni kamni.

22. Katera značilnost kaže na zanesljivo maligno naravo tumorja?
a) Invazivna tumorska rast.
b) Jedrna in celična polimorfija.
c) Patološke mitoze.
d) Zasevanje.
e) Nekroza in krvavitve v tumorju.

23. Vaskularni tumor, ki se pojavlja v zvezi z AIDS-om, je:
a) kapilarni hemangiom
b) glomangiom
c) Kaposijev sarkom
d) kavernozni hemangiom
e) limfangiosarkom.

24. Spremembe v ustni votlini, ki se pogosteje pojavljajo v sklopu AIDS-a, so vse razen:
a) aftozne ulceracije
b) erozivni gingivitis
c) Kaposijev sarkom
d) karcinom malih slinavk
e) lasasta levkoplakija.

25. Pri AIDS-u običajno ugotovimo:
a) limfocitozo
b) pomanjkanje T limfocitov pomagalk
c) pomanjkanje citotoksičnih limfocitov
d) pomanjkanje naravnih celic ubijalk
e) pomanjkanje/izgubo B limfocitov.

26. Najpogostejši vzrok povečanja bezgavk je/so:
a) kronična limfatična levkemija
b) Hodgkinova nodularna skleroza
c) metastaze karcinomov
d) ne-Hodgkinov maligni limfom
e) AIDS.

27. Ne-Hodgkinovi limfomi najpogosteje vzniknejo iz:
a) limfocitov T
b) limfocitov B
c) celic NK (ubijalk)
d) makrofagov
e) plazmatk.

28. Maligni tumor v sečnem mehurju je najpogosteje:
a) ploščatocelični karcinom
b) adenokarcinom
c) karcinoid
d) tranziciocelularni karcinom
e) papilom.

29. Zgodnji začetek spolnega življenja in menjavanje spolnih partnerjev sta rizična dejavnika za nastanek:
a) karcinom materničnega vratu
b) endometrijski karcinom
c) leiomiom maternice
d) karcinom dojke
e) karcinom ovarija.

30. Najpogostejši vzrok subarahnoidalnega hematoma je:
a) hipertenzija
b) arterioskleroza
c) trombocitopenija
d) poškodba
e) vnetje.

31. Možganski absces lahko nastane:
a) po poškodbi glave
b) hematogeno
c) ob gnojnem vnetju srednjega ušesa
d) kot zaplet gnojnega meningitisa
e) z omejitvijo ecefalitisa.

32. Posledice virusnega meningitisa:
a) hidrocefalus
b) sekundarni vaskulitis
c) možganski absces
d) ependimitis
e) ni posledic.

33. Histiološke značilnosti glioblastoma so:
a) sincicijske velikanke in citotrofoblast
b) huda celična in jedrna polimorfija
c) nekroze s psevdopalisadnim urejanjem celic
d) proliferacija žilja
e) rozete.

34. Difuzna alveolarna okvara:
a) predstavlja morfološke spremembe pri ARDS
b) v zgodnjem stadiju bolezni so pogoste hialine membrane
c) povzroča jo lahko pnevmotoraks
d) lahko se razvije difuzna intersticijska pljučna fibroza
e) pljuča so prekomerno zračna.

35. Kateri od naštetih dejavnikov NE povzroča difuzne alveolarne okvare?
a) Septični šok.
b) Aspiracija želodčne vsebine.
c) Virusna okužba.
d) Pnevmotoraks.
e) Radiacijski pnevmonitis.

36. Pri kroničnem bronhitisu običajno lahko najdemo:
a) hipertrofijo submukoznih žlez
b) povečan upor pretoka zraka po dihalnih poteh
c) vnetno infiltracijo z eozinofilnimi granulociti
d) produktivni kašelj
e) izrazito zadebeljeno bazalno membrano epitelija dihalnih poti.

37. Za raka požiralnika je značilno:
a) pogosto nastane iz adenoma
b) prehrana je pomemben etiološki dejavnik
c) navadno oži svetlino požiralnika in ovira požiranje
d) kot zaplet se pojavi Krukenbergov tumor
e) za vznik je obvezna okužba s HPV.

38. Barrettov požiralnik pomeni:
a) displazijo sluznice požiralnika
b) metaplazijo sluznice požiralnika v žlezno sluznico kot je normalna v želodcu ali črevesju
c) stenozo v srednji tretjini požiralnika
d) divertikularno izbočenje v zgornji tretjini požiralnika
e) pojav številnih cističnih prostorov v sluznici požiralnika.

39. Pleomorfni adenom:
a) je pravi mešani tumor, ker izvira iz različnih kličnih pol
b) je najpogostejši tumor slinavk
c) se ne ponavlja
d) je grajen iz epitelijskih in mioepitelijskih celic ter limfatičnega tkiva
e) najpogosteje se pojavlja v obušesni slinavki in v malih žlezah slinavkah.

40. Značilnosti lihen planusa so:
a) lahko se pojavlja na ustni sluznici in koži ali izključno na ustni sluznici
b) klinično ločimo retikularno in erozivno obliko ter obloge ali plak
c) značilna histološka slika kaže na epitelijsko–stromalni meji gosto infiltracijo s plazmatkami
d) značilna histološka slika kaže na epitelijsko–stromalni meji gosto infiltracijo z limfociti T
e) pri diagnostiki so v pomoč imunofluorescentne preiskave, ki so pri vseh oblikah lihen planusa na epitelijsko-stromalni meji negativne z IgG, IgM in IgA protitelesi ter pozitivne s fibrinogenom

41. Značilnosti Warthinovega tumorja so:
a) cističen tumor, svetline cist openja večvrsten visokoprizmatičen epitelij, pod epitelijem je limfatično tkivo
b) najpogosteje se pojavlja v submandibularni žlezi slinavki
c) v 10% se pojavlja obojestransko v obušesni slinavki
d) zanj so značilni cistični prostori
e) v adenomu se pogosto razvije limfom.

42. Značilnosti infekcije s kandido so:
a) lahko se pojavlja kot akutno psevdomembransko vnetje ustne sluznice
b) pri kronični hiperplastični kandidiazi se pojavljajo hife izključno v bazalnem sloju epitelija
c) zdravljenje s citostatiki ne vpliva na pogostejšo obolevnost
d) kronična hiperplastična kandidiaza se pojavlja kot bela lisa na ustni sluznici
e) v histoloških preparatih dokažemo glivične hife s srebritvenim barvanjem po Groccu.

43. Kateri odgovor je pravilen za odontogeno cisto?
a) Epitelij cist ni v povezavi z epitelijem zoba v razvoju.
b) Med odontogene ciste prištevamo tireoglosalno in branhiogeno cisto.
c) Radikularna cista se razvije iz Malassezovih otočkov.
d) Rezidualna cista nastaja iz ostankov zobne lamine.
e) Nazopalatina cista je najpogostejša odontogena cista.

44. Med monomorfne adenome slinavk prištevamo:
a) oksifilni adenom
b) Warthinov tumor
c) papilom
d) mioepiteliom
e) limfom.

45. Značilnosti nekrotizirajoče sialometaplazije sta:
a) sprememba je najpogosteje lokalizirana na dlesni
b) klinično se kaže kot resičasta belkasta tvorba na trdem nebu
c) klinično se kaže kot razjeda na trdem nebu
d) histološka slika je enaka kot pri verukoznem karcinomu
e) klinična slika je podobna karcinomu.

46. Značilnost aftoznega stomatitisa je:
a) v svetovni populaciji je to izredno redka bolezen; prizadene manj kot 1% ljudi
b) klinično se kaže v treh oblikah; minor, major in verukozni obliki
c) za minor obliko so značilni drobni bradavičasti poganjki epitelija in strome
d) za minor obliko so značilni majhni boleči ulkusi z značilnim rumenkastim dnom
e) major oblika se pojavi izključno na ustnem dnu.

47. Značilnost ploščatoceličnega karcinoma ustne votline je:
a) najpogosteje se pojavlja do 25. leta
b) klinično se vedno kaže v obliki eksofitične tvorbe
c) najpogosteje se pojavlja na spodnji ustnici
d) etiološko ni povezan s kajenjem in slabo prehrano
e) oddaljeni zasevki so najpogostejši v jetrih.

48. Pravilna trditev za levkoplakijo je:
a) na jeziku se ne pojavlja
b) je redka sprememba na ustni sluznici
c) je po definiciji bela lisa na ustni sluznici, vedno povezana z razvojem ploščatoceličnega karcinoma
d) v histološki sliki praviloma prevladuje zadebeljen keratinski sloj z atrofičnim ploščatim epitelijem
e) pod klinično sliko bele lise se lahko skriva poroženevajoč invazivni karcinom.

49. Kateri sta značilnosti radikularne ciste?
a) V stromi so prisotna eozinofilna Rushtonova telesca.
b) Prisotno je vnetje.
c) ?
d) ?
e) ?

50. Značilnosti odontoma sta:
a) spada med odontogene tumorje
b) ločimo ploščatocelično in adenoidno obliko tumorja
c) pogosto vznikne v ostenju keratociste
d) v tumorju so vidni vsi elementi zobnega zametka; sklenina, dentin, pulpa in cement
e) je najpogostejši solidni (ne-cistični) odontogeni tumor.

51. Folikularna cista kaže naslednje značilnosti:
a) najpogosteje se pojavlja ob zgornjih sekalcih
b) najpogosteje jo obdaja močno poroženevajoč hiperplastičen ploščat epitelij
c) v epiteliju ciste se lahko pojavljajo tudi mucinske celice
d) lahko se povezuje z razvojem adenokarcinoma, mukoepidermoidnega in ploščatoceličnega karcinoma
e) pojavlja se v povezavi z neizraščenim zobom.

52. Značilnost nazopalatinalne ciste je:
a) je pogosta oblika odontogene ciste v nazopalatinalnem kanalu
b) mikroskopsko je za cisto značilen večskladni ploščat epitelij ali dihalni epitelij, v vezivni stromi pa večja živčna povesma in večje krvne žile
c) pogosto se pojavlja v temporomandibularnem sklepu
d) bolnik ima navadno pri odpiranju ust hude bolečine
e) iz nazopalatinalne ciste se pogosto razvije ameloblastom.

53. Razvoj ploščatoceličnega karcinoma ustne votline je etiološko povezan:
a) s kajenjem in prekomernim uživanjem žganih pijač
b) z žvečenjem tobaka
c) s hiperpigmentacijo ustne sluznice
d) s pogosto izpostavljenostjo sončnim žarkom
e) z infekcijo z virusom HIV.

54. Kateri trditvi veljata za ameloblastom?
a) Je najpogostejši benigni tumor v ustni votlini.
b) Pogosto zaseva v področne bezgavke in pljuča.
c) Lahko se pojavlja samo v mehkih tkivih ustne votline.
d) Klinično se pojavlja v treh oblikah; unicistična, policistična in periferna.
e) Unicistična oblika tumorja se pojavlja najpogosteje med 50. in 70. letom.

55. Kateri od naštetih trditev za keratocisto NISTA pravilni?
a) Vedno se pojavlja kot solitarna lezija.
b) Cisto najpogosteje obdaja parakeratotičen ploščat epitelij (6-10 skladov).
c) Ovojnica ciste običajno ni vnetno infiltrirana.
d) Multiple ciste se pojavljajo v sklopu sindroma.
e) Povezuje se z razvojem limfoma.

56. Značilnosti adenoidnocističnega karcinoma so:
a) tumor sestavljajo drobne, sorazmerno unimorfne celice, podobne bazalnim in imajo kribriformno, tubularno ter solidno obliko
b) oddaljeni zasevki so izjemno redki
c) pogosto raste perinevralno
d) najpogosteje se pojavlja v drobnih slinavkah ustne votline
e) pojavlja se izključno v drobnih slinavkah.

57. Za karcinom ustnice je značilno:
a) je zelo redek tumor ustne votline
b) histološko je praviloma žlezni karcinom
c) pogosto zaseva v pljuča
d) pogostejši je na spodnji ustnici
e) lahko ima obliko verukoznega karcinoma.

58. Značilnosti mukoepidermoidnega karcinoma sta:
a) je vedno hitro rastoč tumor, ki zaseva le hematogeno
b) je najpogostejši karcinom v obušesni slinavki
c) histološka slika je povezana s preživetjem bolnikov
d) karcinom raste pogosto perinevralno
e) za to obliko raka sta značilni ploščatocelična in hondroidna komponenta.

59. Tri najpogostejše lokalizacije ploščatoceličnega karcinoma ustne votline so:
a) sluznica alveolarnega grebena
b) lateralno-ventralna stran jezika
c) mehko nebo
d) spodnja ustnica
e) ustno dno.

60. Za amelogenesis imperfecta je značilno:
a) prekoštevilni zobje
b) motnje v funkciji ameloblastov in mineralizaciji emajlskega matriksa
c) prizadeti so izključno odontoblasti
d) generalizirana prizadetost zob
e) bolezen ni dedna.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja